Spoštovani, Zavedati se je potrebno , da mnenja, zapisana v odgovorih V NOBENEM PRIMERU NE PREDSTAVLJAJO DIAGNOZE, temveč je le zapisan zaključek razmišljanja na podlagi vaših opisanih znakov. Če niso opisani vsi znaki, ampak le del njih, tudi sklepanje potem ni zanesljivo. Za pravo diagnozo je potrebno poleg vodenega diagnostičnega pogovora pri strokovnjaku opraviti še proces klinično psihološke diagnostike (testiranja) pri kliničnem psihologu. Šele vse to skupaj lahko z določeno verjetnostjo da ustrezno diagnozo. Diferencialna diagnostika med shizofrenijo in bipolarno motnjo pa lahko včasih ni povsem zanesljiva, saj imata ti dve bolezni precej skupnega: (1) Pozitivni simptomi shizofrenije so lahko precej podobni znakom maničnih epizod, zlasti pri tistih maničnih fazah s psihotičnimi znaki (zlasti pri grandioznih fantazijah, neorganiziranem govoru, paranoičnih fantazijah ipd.). (2) Negativni simptomi shizofrenije so lahko podobni simptomom depresivne faze (zlasti glede apatije, čustvenega umika, čustvene neodzivnosti, pomanjkanja energije, socialne osamitve); (3) pri obeh boleznih opažamo podobne nepravilnosti v nevrotransmiterskih sistemih: serotonin je vpleten tako pri depresivni fazi bipolarne motnje kot pri negativnih simptomih shizofrenije, dopamin pa pri manični fazi in pri pozitivnih znakih shizofrenije. Nekje vmes med shizofrenijo in bipolarno motnjo je še shizoafektivna motnja, ki ima elemente obeh bolezni. Opisujejo jo tudi kot »shizofrenijo z razpoloženje komponento." Glavna razlika med shizoafektivno in bipolarno motnjo s psihotičnimi simptomi pa je ta, da pri pacientu s shizoafektivno motnjo opazimo simptome shizofrenije (halucinacije, blodnje itd.) tudi takrat, ko je brez simptomov manije ali depresije. Bipolarni pacient pa ima obdobja brez simptomo, karad pa opazimo psihotične simptome,. So ti vedno v okviru manične ali depresivne epizode. Razlike med shizofrenijo in bipolarno motnjo so naslednje: (1) pacienti z bipolarno motnjo (tudi tisti s psihotičnimi simptomi) nikdar ne izpolnijo VSEH diagnostičnih kriterijev shizofrenije (diagnostični kriteriji na povezavi psihotične motnje (2) ); (2) bolnik z bipolarno motnjo ni ves čas maničen ali depresiven, vmes so lahko dolga obdobja skoraj brez simptomov in z normalnim razpoloženjem; (3) tako shizofrenija kot shizoafektivna motnja imata nujno tudi psihotične simptome, ki jih pri bipolarni motnji ni, sploh ne ali pa vsaj ne vsaj ne izven epizod manije in depresije. Pri shizofreniji je psihoza oziroma motnja mišljenja prisotna ves čas. Pri shizoafektivni motnji je motnja mišljenja tudi ves čas prisotna, motnje razpoloženja pa občasno priključijo osnovnim simptomom. (4) Pozitivni simptomi shizofrenije izkrivljajo normalno delovanje in mišljenje (blodnje, halucinacije, neorganizirano vedenje, motnje mišljenja). Zato shizofren pacient vidi in sliši stvari, ki niso resnične. Bipolarni pacient večinoma vzdržuje nadzor nad realnostjo, razen če se IZKLJUČNO ZNOTRAJ EPIZOD pojavijo psihotični elementi; (5) shizofreni pacienti s katatonično obliko te bolezni imajo lahko tudi motorične težave (ravnotežje, koordinacija), medtem ko se pri bipolarnih pacientih v manični fazi lahko pojavi le telesna hiperaktivnost; (6) neobičajno vedenje pri bipolarnih pacientih je vezano na fazo: v manični fazi je bolnik lahko agresiven, posega po alkoholu in drogah ter se tvegano vede (npr. tvegana spolnost). V depresivni fazi pa se lahko socialno osami oziroma lahko vedenje postane samomorilno. Bolnik s shizofrenijo pa se lahko odmakne iz socialnih stikov, njegovo vedenje pa je lahko repretitivno (ponavljajoče) ali pa regresivno (podobno otroškemu). Upam, da vam bodo te informacije pomagale bolje razumeti vašo bolezen. Pazite nase