Spoštovani, Homoseksualnost ne sodi med bolezni in ni odvisnost, temveč le ena od oblik spolne usmerjenosti. Psihoterapevtska praksa kaže, da so ljudje, ki v sebi nosijo biseksualne težnje (za kar gre verjetno v vašem primeru), pogosto bolj razdvojeni in se spopadajo z več občutki krivde in sramu kot tisti, ki so heteroseksualno in tudi več kot tisti, ki so homoseksualno usmerjeni. V premislek: vsi nosimo v sebi tudi nekaj homoerotičnih želja in impulzov, le da so pri nekaterih ti močnejši. Tisti, pri katerih so izrazito močni, se ponavadi usmerijo na isti spol. Tisti, kjer so ti impulzi relativno šibki, se večinoma usmerijo k nasprotnemu spolu in homoerotične težnje bodisi potlačijo ali pa jih posredno realizirajo preko sanjarjenj, pornografije in podobno. Tiste, pri katerih je želja po istem spolu podobno intenzivna kot želja po nasprotnem spolu, impulzi neredko vlečejo izmenično v eno in drugo smer, kar budi tesnobo, zmedenost, negotovost, pa tudi občutke krivde in sramu. Kadar človeku spolna usmerjenost povzroča toliko stiske, kot jo vam, zato priporočamo psihoterapevtsko zdravljenje ( več o psihoterapiji si lahko preberete na povezavi psihoterapija ). Pomagalo vam bo prepoznati vaše motive, želje in vaše impulze ter bolje razumeti in sprejeti sebe. Poiščite torej psihoterapevtsko pomoč in pazite nase,