Lep pozdrav. stara sem 23 let....že od nekje sredine srednje šole je moje življenje >>čudno<< . na zunaj sem bila veseljak vse spravljala v dobro voljo ampak v notranjosti pa je vedno pristotna neka bolečina ki si je ne znam razložit, predvidevam da more izvirat iz otroštva saj se sama ne spomin da bi se kaj takega zgodilo ki bi me lahko oviralo pri življenju. kajti imam načrte za življenje ampak ko bi jih bilo treba začet uresničevat pa nimam več volje, nimam cilja,.izogibam se ljudi, ne hodim v družbo, na nek način me je strah novih poznanstev (zmes od srednje šole sem se tudi trikrat selila ampak nikjer nisem navezala nobenih stikov), ko sem zmes dobila službo me je bilo najhuje strah stika z novimi ljudmi. po telefonu le redko komuniciram, če treba koga neznanega poklicat tega nikoli ne naredim, ne javljam se na neznane številke...imam celi zvezek pesmi o smrti. večkrat me prime da morem risat ampak rišem samo črte v krogu ponavadi črne... včasih si želim da me kdo udari da mi prežene tisto psihično bolečini ki v meni. parkart sem se že tudi samopoškodovala nwm zakaj, ampak po moje gre za neko iskanje pozornosti... kaj bi se dalo tu storit ali kje iskati pomoč???