Spoštovani, Bratova težka bolezen odpira vrsto bolečih čustvenih odzivov, v katerih se ne znajdete. Zastavili ste dve vprašanji: kako soočiti mamo s tem, da je njen sin smrtno bolan in kako naj bi se vi soočili s svojimi mešanimi, zmedenimi čustvi do brata. Sporočanje slabe novice zahteva veliko taktnosti. Najprej ugotovimo, koliko prizadeta oseba že ve in koliko je pripravljena v danem trenutku izvedeti - se soočiti s slabo novico. Čisto mogoče je, da vaša mati že sluti ali je sama prišla morda do zaključka, kaj se dogaja z vašim bratom, pa se s tem v danem trenutku še ni pripravljena soočiti, torej jo pred sabo zanika. Vprašajte jo, če pozna bratovo bolezen in izvide in kaj si o njih sama misli oziroma, kaj še želi izvedeti o njegovem stanju, koliko ji je morda povedal že brat ali zdravniki. To vam bo odprlo možnost, da poveste, da izvidi niso najboljši in s tem dalo priložnost, da mama sama postavi vprašanja. Informacije, ki naj bo čim bolj jasna, realna in razumljiv, postopno stopnjujte (res gre za bolezen, ki se jo bojiš … gre za raka in ta je že precej napredoval … tako da je težko napovedati uspešnost zdravljenja itd.), da jih bo mama lažje postopno dojela in sprejela.. Med vsakim korakom dajte mami možnost, da postavlja vprašanja in izraža svoje skrbi in stiske. Pomembno je, da jo pustite govoriti in jo aktivno poslušate in z razumevanjem sprejmete tudi najbolj prizadete reakcije in poskušate njeno stisko deliti z njo. Na ta način jo boste počasi pripravili na neizbežnost zaključka bratovega življenja. V nasprotnem primeru pa jo bo agonija in smrt doletela nenadoma, nepripravljeno, kar bi sprožilo enake občutke, kot vsaka nenadna izguba (šok, jeza, groza…), pa najbrž tudi zamero do vas, da je na to niste pripravili. Drugo vprašanje pa so vaši občutki krivde, da za brata niste dovolj naredili. Kaj pa je tisto,k kar se vam zdi, da bi lahko pomagali? Pri sami bolezni najbrž ne, lahko mu le pomagate tako, da ste ob njem v zadnjem obdobju življenja. Zdi se mi, da so verjetno vaši občutki krivde najbolj povezani z jezo, ki jo je (morda povsem upravičeno) povzročalo bratovo vedenje v preteklih letih. Svetovala bi vam pomagal pogovor s psihologom, ki ga ima zaposlenega vsak večji zdravstveni dom, ki vam bo pomagal razčiščevati vaše zmedene občutke ob situaciji, ki je res težka za vse. Pazite nase,