Spoštovana ga. Sternad! Sem mati 26-letnega dekleta, ki ima že kar nekaj let bulimijo prepleteno s fazami anoreksije. Na nobeno mojo prošnjo, da bi si poiskala pomoč, se ne odziva. Vsakič, ko načnem to vprašanje, se še bolj zapre vase in se še bolj izogiba srečanja z menoj. Živiva sami (sestra je odsotna) in zadeva je že prav zaskrbljujoče. Sama hodim v skupino staršev deklet z motnjami hranjenja in ona to ve. Sama noče storiti nobenega koraka in se dela da je vse OK. Vendar je daleč od tega. Vljudno vas prosim za vaše mnenje, kaj lahko kot mati še storim, da jo "prepričam" o nujnosti reševanja tega problema in na kakšen način naj še poskušam. Vnaprej hvala za odgovor in lepo pozdravljeni. Zaskrbljena mama