Značilnost bulimije nervoze so ponavljajoča prenajedanja, v katerih dekle v kratkem času poje velike količine hrane. O hrani premišljuje skoraj ves čas in običajno je prisotna izrazita ter nezadržna želja po hranjenju. Želja je neustavljiva in pogosto ji sledi prenajedanje, vse do bolečine v želodcu. Uživanje hrane za kratek čas zmanjša napetost, vendar slede občutki krivde – tiščanja v želodcu. Za tem poskuša na različne načine »izničiti« zaužito hrano, tako da si sproži bruhanje, zaužije odvajala ali pa slede občasna kratka obdobja stradanja. Svoje vedenje poskuša prikriti, zato se prenajeda na samem. Običajno so to bistra dekleta, ki so učno uspešna in ambiciozna, obenem pa notranje negotova, tesnobna, večkrat tudi depresivnega razpoloženja. Spremembe telesnega stanja so pri bulimiji posledica hitrega vnosa velikih količin energetsko bogatih snovi ter izzvanega bruhanja ali prekomerne in neusterzne uprabe nekaterih zdravil (diuretiki, odvajala). Kažejo se kot povečane obušesne slinavke; pogostejše erozije na dentinu in zobna gniloba; vnetja, erozije ali celo rane požiralnika; lahko tudi zatrganje sluznice na prehodu iz požiralnika v želodec in jetrne spremembe. Z laboratorijskimi preiskavami ugotavljamo tudi spremembe v gostoti kostnega mozga ter anemijo. Ob tem je zmanjšano tudi delovanje ledvic, zato je porušeno elektrolitsko ravnovesje v krvi. Večinoma te spremembe izzvenijo po ureditvi hranjenja. Zdravljenje poteka ambulantno ali pa v bolnišnici – na Oddelku za motnje hranjenja Kliničnega oddelka za mentalno zdravje v Ljubljani. V osnovi je zdravljenje psihoterapevtsko, ob tem pa psihiater lahko predpiše tudi ustrezna zdravila – iz ene od skupin antidepresivov. Pri nas je tudi nekaj skupin za samopomoč, ki lahko nudijo pomembne informacije in podporo ter pomoč pri blažje izraženih težavah, običajno pa je smiselnejša vključitev vanje šele ob terapiji ali ob njenem zaključku.