Pozdravljeni! Moja zgodba se začne pri 17 letih, ko sem zbolela za mononukleozo, v bolnišnici pa so me zdravili še zaradi notranjih zajedalcev. V tem času me je stalno bolelo grlo, diagnoza se je glasila: kronični laringitis. V 18. letu sem imela operacijo mandljev, čez nekaj let pa še odstranitev žrelnice. Od te druge operacije dalje so se prave težave šele začele. Stalno napenjanje, driske, utrujenost, depresija in na sploh slabo počutje. Velikokrat so se mi ponavljala vnetja mehurja in ledvic, ginekologinja pa mi je vedno znova ugotavljala vnetja rodil in mi predpisovala Canesten ali pa antibiotike. Dolgoročno mi nobeno zdravilo ni pomagalo. Antimikotiki, ki sem jih enkrat jemala, so mi odvzeli simpome(napenjanje, driska) le za tisti čas, ko sem jih jemala. Po nekaj letih, po rojstvu moje hčerke, ki ima tudi zdravstvene težave(soor, ki se je preselil po koži, atopični dermatitis in alergije), sem prišla do svoje samodiagnoze- candidaza. Po uvedbi enoletne stroge diete, probiotikih, prebiotikih, Panaceu, Didi, Grenifitu se je stanje pri prebavi in splošnem počutju zelo izboljšalo. Imam pa vprašanje oz. se sprašujem ali mislite da bom morala celo življenje imeti tako dieto in jemati dopolnila? Čutim, da se moje telo samo kar noče boriti s candido, saj če se kdaj kaj pregrešim pri hrani, takoj čutim posledice. Vem, kako zdravniška stroka gleda na ljudi, ki si sami ugotovijo candidazo, toda, vseeno me zanima vaše mnenje o tej zadevi.