Spoštovani, deloma si odgovor lahko peberete že v prešnjem pismu. Črnogledost, ki nastane zaradi objektivnega razloga je še vedno črnogledost. Čeprav naše znanje o delovanju možgan še ni kdovekakšno, vendarle že vemo, da pri, črnogledosti, depresiji in podobnih stanjih, karkorkoli jim že rečete, v možganih potekajo določene kemijske reakcije. Sodobna zdravila, s katerimi zdravimo depresijo, vplivajo na te reakcije ne glede na to, zakaj je do njih prišlo. temu rečemo v medicini simptomatsko zdravljenje: če ne moremo odpraviti razloga, zdravimo vsaj simptome, da je bolniku lažje. Antidepresive recimo svetujejo tudi ljudem, ki so utrpeli izgubo bližnjega ali kakšen drug slab dogodek, da se potem lažje izvlečejo iz težav in zaradi reaktivne depresije ne naredijo v skrajnem primeru samomora. Sindrom kronične utrujenosti vendarle ni rak z izredno bolečimi metstazami v kosteh in nekajtedenskim preživetjem. Bolniku je treba z vsemi sredstvi pomagati, ne pa reči, saj je razumljivo, da si je naredil evtanazijo. Poleg tega je res, da je depresija kot taka lahko po poteku podobna sindromu kronične utrujenosti in je seveda ne smemo spregledati. Ne gre torej za odrivanje problema, češ, saj gre za depresijo in ni kaj narediti,ampak nasprotno, vsaj deloma lahko na ta način pomagamo. Lep pozdrav, Bojana Beović