Pozdravljeni, stara sem 25 let in ne vem na koga naj se obrnem. Že nekaj časa sem vedno bolj otožna. Vse težave se mi nabirajo na kup, enostavno nimam sreče. Nekaj časa sem še imela upanje, sem poskušala biti pozitivna, ampak zdaj upanja nimam več, vedno več jokam, bežim pred domom, ker se moram tam soočiti s težavami. Najraje bi cele dneve prespala. Že tako imam probleme zaradi očeta, ki je odšel ko sem bila majhna, to se kaže v močni preobčutljivosti, nezaupanju in strahu, da če ne bom vsega nadzorovala, da s e bo vse podrlo. Prav tako mislim, da moram biti povsod popolna, sem zelo zahtevna do sebe in se kar naprej primerjam z drugimi, zato izgubljam samozavest, vse to pa je zelo utrujajoče. Utrujena sem od vsega sekiranja in joka. Prav tako nimam ciljev za prihodnost in imam občutek, da me v življenju tako ali tako ne čaka nič dobrega. Rada bi bila srečna, ampak enostavno nimam sreče in tudi volje nimam več. Hvala že v naprej.