Lepo pozdravljena! Če na opisane znake lahko pozitivno odgovorite, imate verjetno depresijo. Žal bolezen ne izbira in zbolijo lahko tudi mladi, kot ste vi. Gotovo veste, da je obdobje pubertete in adolescence zelo težko obdobje v človekovem življenju. Težko zato, ker si še iščemo mesto v svetu. Skoraj ne poznam mladostnika, ki v tem obdobju ne bi imel težav sam s sabo, s svojo postavo, s svojim izgledom, pa tudi sicer smo ljudje v tem obdobju pretirano kritični in občutljivi. Pogosto imamo težave tako sami s seboj in z okolico. Največji generacijski konflkikti se rodijo prav v tem obdobju. Pa tudi sicer imamo vsi ljudje dneve ali trenutke, ko smo (po angleško) "up or down". Kako nam gre kak dan delo dobro od rok, drugič pa se zaman trudimo in hitimo z delom. Rezultat je manjši, kot bi ga pričakovali. Vsa ta normalna nihanja v razpoloženju so običajna in zato ne potrebujemo niti zdravil, niti strokovnjaka za depresijo. Kadar pa nas depresija prične ovirati v vsakodnevnem življenju, nas izključuje iz družbe, ki si je želimo ali pa se nem okolica prične celo izogibati, takrat je čas, da poiščemo pomoč. Danes imamo veliko dobrih, zelo specifičnih zdravil. Žal univerzalnega ni in je včasih potrebno malo poskusiti, da najdemo pravega. Zdravila vam bno predpisal vaš zdravnik, le če bo presodil, da potrebujete bolj strokovno pomoč, vas bo napotil še ke psihiatru. Nikar se ne obremenjujte s tem, da ste bolni in da se morate zdraviti. V življenju ni lepo le tisto, kar se blešči in sveti. Pogosto je prav obratno. S tistim nismo preveč zadovoljnji in hitro pozabimo. Nikoli ne bom pozabila svojega bolnika, ki je več let negoval po kapi zelo hudo prizadeto ženo. Negoval jo je zares vzorno. Kljub veliki skrbi in dobroti, ki ji jo je izkazoval, je gospa čez nekaj let umrla zaradi ponovne kapi, ki je bila tokrat izredno težka. Že prvič je bilo hudo in jo je kap položila v posteljo. Ob njegovi vztrajnosti pa je ob opori zmogla nekaj korakov (do stranišča in kopalnice ter v kuhinjo), znala je ponovno povedati nekaj osnovnih besed. Po njeni smrti sem pripomnila, zelo površno, da je bilo gotovo življenje zadnjih let eno samo odrekanje in žalost. Odvrnil mi je: "Zares ni bilo enostavno, pa vendar tega obdobja najinega skupnega življenja za vse na svetu ne bi želel zamuditi. Tako, kot sva si bila z ženo blizu prav v trenutku njene najtežje bolezni, si ne bi nikoli mogla biti". Zato kar pogumno. Življenjska sreča ni le v veselih dogodkih, lepota je tudi v nas samih, če se malo potrudimo. In ta je zares nekaj vredna! Želim vam lep dan! Marjana Grm