Vprašanje
Pozdravljeni!
Stara sem 23 let, poročena, imam 2.5leti staro hčerko ter trenutno pričakujem drugega otroka. Ze 3 leta imam hude probleme (vsaj tako se mi zdi), namreč sem zelo brezvoljna, vsaka stvar me spravi v jok, histerija, panicnost, zaskrbljenost, dusenje v prsih, pocutim se za vse krivo ter nicvredno, izgubila sem samozavest.. ko je hcera v vrtcu se najraje zadrzujem med 4 stenami, namrec ni mi do druzenja z ljudmi z katerimi sem prej uzivala in se znala pogovorit ob manjsih zivljenjskih problemih..Ze od zacetka zgoraj navedenih simptomov sem zmeraj bolj utrujena, ko se odpravim v posteljo ne morem in ne morem zaspati. Ze namrec ko mi uspe, se vsako noc med 02.00h ter 04.00h zbudim, z bolecino v prsih ter bedim kaksni 2 uri, dokler me spet ne zmanjka - potem namrec tudi spim do popoldneva. Vsaka stvar me razjezi... Pocutim se tudi toliko nicvredno da se zdaj iskreno bojim ko vem da je na poti drugi otrok. Vcasih bi zbezala nekam kjer bi lahko bila sama, samo zato da se drugi ob meni nebi pocutili slabo. Tudi vcasih ko hcera zajoce imam obcutek da sem za to kriva jaz, namrec tezko mi je ko jo vidim objokano - to me toliko potre da tudi po celo noc prejokam, in obtozujem samo sebe. Moz je opazil, da je z menoj nekaj hudo narobe - trudi se da bi mi maksimalno pomagal, ampak se pocutim da za mene ni vec pomoci. Vcasih pomislim na samomor, ampak vem da to nebi mogla storiti - vsaj zaradi otrok. Pred letom dni sem bila pri psihiatrinji na UKC Ljubljana, katera je navedla da imam hudo custveno tesnobo, ter naj pazim na sebe da se nebi to nadaljevalo v hudo depresijo. Zdaj imam obcutek da sem padla v pajkovo mrezo, ter da nikjer ni izhoda. Prosila bi vas ce mi lahko pomagate kam naj se obrnem ter na koga, zelim si da bi bila spet oseba kot sem bila nekoc, namrec obozujem svoje otroke in si ne zelim da bi ob meni se naprej trpeli!!! Iskreno hvala za odgovor!!!! Aleksandra
Odgovor
Spoštovana,
Simptomi, ki jih opisujete, se močno pokrivajo z znaki dperesije, o kateri si lahko več preberete na povezavi depresija , možno je tudi, da se soočate tudi z anksiozno motnjo (o njej si lahko preberete več na povezavi anksiozna motnja ). Obe motnji zdravimo psihoterapevtsko, ob hujših simptomi (kar vaši so!) pa je potrebno tudi zdravljenje z zdravili, ponavadi antidepresivi. Čim prej poiščite pomoč pri osebnem zdravniku ali psihiatru, saj samomorilne misli vedno pomenijo močno prisotno depresivno motnjo, zaradi česar je potrebno nujno poiskati pomoč. Zavedati pa se je treba, da zdravila pomagajo omiliti ali odpraviti simptome, a vzrokov za težave ne odpravijo, zato se ti lahko ob novih obremenitvah spet vrnejo.. Zato je poleg zdravil za uspešno zdravljenje ključna psihoterapija, o kateri si lahko preberete več na povezavi psihoterapija . S psihoterapevtom bosta poiskala, kaj vas spravlja v tako veliko stisko, da sproža v vas tako hudo tesnobo in izgubo volje ter motivacije ter načine, kako poiskati pot iz pajkove mreže. Še to: otroci z jokom sporočajo veliko občutkov – od neugodja, žalosti, strahu, tesnobe, jeze in podobno. Pomembno je, da starši razberemo, kaj se v otroku dogaja , ne pa da sebe krivimo za njihovo nelagodje, saj ne moremo vedno vplivati na to, s čim vse. Pomembno je, da jih razumemo, jim pomagamo in jih naučimo, kako prebroditi stiske, saj nismo vsemogočni, da bi lahko vedno preprečili, da bi se otroci srečevali z ovirami , zavrnitvami in razočaranji, ki jih se doživljajo ob soočenju s svetom in ljudmi. Poiščite pomoč in pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV