Že skoraj dve leti imam eno težavo. Stara sem 26 let. Začelo se je z močnimi bolečinami v želodcu ob katerem sem začutila siljenje na bruhanje, vendar nikoli nisem bruhala. Zelo se mi je poslabšal tudi spanec. In počutila sem se nekako ne »pri sebi«. Zdravnica me je dala pregledati na bakterijo(ne spomnim se imena) in ščitnico. Vse je bilo v redu. Povedala mi je da je verjetno zaradi stresa in da se naj poskušam relaksirati. Po približno mesecu in pol so bolečine izginile, siljenje na bruhanje in slab spanec pa so ostali. Zaradi te neprisebnosti in bojazni da mi bo slabo si nisem upala iti na nobeno daljšo pot. Skoraj vsako noč sanjam, večinoma slabe sanje. Ko se zbudim nisem naspana. Ne počutim se »sveže« kot prej. Počutim se utrujeno, brez volje, žalostno in nisem pri sebi. Kot da bi imela v glavi neko »blokado«, ki mi ne pusti da bi se »zbistrila«. Ne morem normalno razmišljati, ne morem se zbrati. Pisanje diplome samo odlašam, ker ne morem razmišljati. Vse me 3x bolj prizadene. Nimam dovolj energije in se hitro utrudim. Imam težave tudi s spominom. Velikokrat se tudi ne spomnim kake besede. Tudi z prijatelji se vedno manj družim in če se že pogovarjam z kako kolegico, povem kako tako stvar, ki je normalno ne bi. Ne čutim več nobene radosti pri pogovarjanju z kolegi. Res je da sem imela pred tem eno stresno obdobje in morda je to krivo. Pa tudi zdaj se mi zdi, komaj da mine en problem, že je tu drugi. Trenutno sem v situaciji ki vsem drugim odgovarja, le meni ne. Bojim se, če bom kaj povedala da bo določena oseba razočarana in jezna name, kar pa nikakor ne želim. Morda si pa vse skupaj narobe predstavljam. Vse to me tišči. Tu pa tam začutim tudi zbadanje pri srcu. Nisem pri sebi. Nisem tukaj in zdaj. Zelo si želim ven iz tega, a ne vem kako. Kaj je narobe z mano? Je to depresija? Kaj mi svetujete?