Spoštovana, Pred parimi meseci so se mi začeli pojavljati čudni simptomi, kot so izrazita upočasnjenost miselnega procesa in težave s koncentracijo, pomankanje energije, izguba čustev, težave s koordinacijo in gibanjem, driska in zmanjšan apetit. Ker nisem bil žalosten nisem pomislil na depresijo in nisem vedel kaj se dogaja z mano, šlo pa je tako daleč, da nisem mogel več normalno funkcionirati. Sedaj po parih mesecih sem skoraj popolnoma izgubil čustva, ne morem čutiti ne veselja, žalosti, jeze, ljubezni...ničesar, je samo ena velika praznina. Ne morem niti misliti in sem nekako odtujen od dogajanja v zunanjem svetu. Po predlogu zdravnika sem obiskal psihiatra, diagnoza depresija, dobim antidepresiv asentra, vendar stranski učinki (še manj energije, zaspanost, kot neka "zadetost") po 2 mesecih niso minili, zato sem sedaj dobil wellbutrin, jemljem ga skoraj 1,5 meseca, stanje pa ni dosti boljše. Popravil se je apetit, driske ni več in koncetracija je malo boljša. Ampak čustev še zmeraj ni, tisto bistvo kar navsezadnje loči človeka od rastline, tega še zmeraj ni?! Vprašanje: Ali se motim, ko razmišljam da antidepresivi pomagajo predvsem pri negativnih mislih, izboljšanju razpoloženja, odpravljanju tesnobe in fobij? Kaj pa če teh problemov ni in da so problem (ne)čustva, ali lahko antidepresivi pri tem sploh kaj pomagajo? Pa tako upanje sem imel v to glede na vse slišano in prebrano... Ali imate morda kak predlog glede zdravila v mojem primeru in bi ga lahko morda omenil psihiatru? Tako resnično ne morem več živeti, saj to ni življenje. Sem kot živi mrlič, trenutno ne morem delati, ne morem dokončati študija, ne morem opravljati aktivnosti ki sem jih prej, ne morem gledati tv ali poslušati glasbe, skratka nič od nič, sem kot živi mrlič... in tako ne bo šlo več dolgo naprej.