Pozdravljeni, Najbolje da žačnem na začetku, kjer se je vse skupaj začelo. Kakšno leto nazaj ko sem šel spati sem tako usmeril v podzavest in umiril da me je preliv nek nenavaden občutek in sem se tako ustrašil da sem doživel panični napad. Ker takrat nisem vedel, da je občutek nerealnosti in zamegljenosti vida stranski učinek paničnega napada sem mislil da sem zgubil stik z realnostjo, od takrat sem se nekaj časa že bal umiriti ker sem spet začutil ta občutek. Potem je to izginilo do prejšnjega meseca in kašen teden nazaj ko se mi je to spet ponovilo in sem mel panični napad(takrat še vedno nisem vedel, da je to panični napad). Nato je pa drugi dan sledilo da sem bil zmeden nisem se moral skoncentrirati in vid sem mel nekako meglen, imel sem tudi tesnobne napade o tem da je okolica neresnična. Zaradi tega občutka in tesnobe začeli močni občutki kot npr.(te občutki so se vsak dan spreminjali in so me spominjali na otroštvo, ko je močna navezanost na mamo samo da zaradi tega nisem mogel biti sam ali sem pa kar jokal od pretirane navezanosti nanjo (pred tem tega nisem niko občutil do take mere). Te občutki so se, kar naprej spreminjali vse je lahko bilo tudi vredu za kakšne pol ure in nato spet te močni občutki( nisem moral delati stvari za šolo ali telovaditi kar sem prej delal redno) vis te občutki so se pojavljali zaradi teka ker sem imel občutek kod da je vsa okolica nerealna to je bilo povezano z tistim mojim prvim dogodkom(to je trajalo kak mesec, z obiskom pri zdravniku sem iz dneva v dan odlašal ker sem mislil da se bo stanje izboljšalo). Potem sem začel jemati persen forte tablete za pomiritev po dveh treh dneh se je stanje nekoliko umirilo in ko sem spet ratal normalen je bil spet strah pred tem da se bo to povrnilo(kot nekakšen strah pred realnostjo), še posebej je bil problem pred spanjem ko se mi šle razne neprijetne misli po glavi in ker sem se toliko moral ukvarjati s samim sabo in delovanjem možganov sem začel meti strah pred tem da razmišljam o svojem razmišljanju(na tak nekak način samo veliko bolj globje). In sanje so se mi zdele bolj resnične od realnosti in vsako jutro ko vstanem začnem razmišljati o teh stvareh in cele dneve že mesec in pol. In tudi ker sem se tako ukvarjam z svojim razmišljanjem sem včeraj ko sem se pogledal v ogledalo imel občutek kot da to nebi bil jaz (zelo močan občutek ne samo misel) in sem spet imel napad tesnobe ki ga imam vsak dan večkrat( večinoma bolj blag pritisk v prsih). In ko grem spat imam občutek kot, da bi se mi mešalo ali pa se mi bo zmešalo ker razmišljam o svojem razmišljanju. Vsi te problemi lahko izginejo ko mi možgani prisilijo nek topel občutek veselja kot da si malo spil (ampak nato sledi pritisk v glavi in ko poneha ta občutek so spet te misli, da se mi meša in od kje sploh to moje zavedanje o razmišljanju(težko razložim občutek ampak močno vpliva name). Zaradi tega sem zgubil voljo do šole kar naenkrat ne čutim nobene odgovornosti do raznih nalog in tudi vse športne aktivnosti sem opustil( izogibam se tudi druženja s prijatelji). Mislim, vem, da če bi mi uspelo nehal misliti o tem da bi vsi problemi spet izginili( ker tudi vmes ko pozabim ali se s čim zamotim vse izgine ampak vseeno se ne morem rešiti teh misli, ki se kar naprej spreminjajo v nove bojazni). Opravičujem se za to kako je napisano, upam da boste uspeli razumeti moje probleme in se že v naprej zahvaljujem za odgovor. Lep pozdrav. Aljaž