POPovi zdravniki

Dielem ob dietei za PCO

Jože Lavrinec

06. 06. 2009 19.10

Vprašanje

Pozdravljeni! Pred nekaj meseci sem vam že pisala in ste mi zelo lepo odgovorili na vprašanje moje prehrane v povezavi s sindromom policističnih ovarijev. Prehranska priporočila se pri tem problemu raztezajo od uživanja večjih količin rib, stročnic, polnozrnatih živil, sadja in zelenjave, preko gibanja večkrat tedensko ali kar vsak dan. V tem obdobju se mi je teža povečevala, imela sem večkratne napade volčje lakote, moje telo ni našlo ravnotežja, po hormonskih tabletah ki jih jemljem, se ne počutim dobro, imam povečan apetit, čeprav moj ginekolog pravi, da slednje od konracepcije ni mogoče. Prijateljica endokrinologinja pravi, da naj začnem jemati metformin, ki vpliva na inzulinsko rezisenco zaradi policističnih ovarijev, posledično pomaga shujšati in dobro vpliva na ciste na jajčnikih. Pa bi rada prej še vprašala svojega ginekologa, se pa bojim njegove reakcije, ker ni naklonjen endokrinološkim metodam. Potem je prišel moment, ko se je bilo treba precej zazreti vase in odločila sem se obiskati strokovnjaka za motnje prehranjevanja, ki je ugotovil, da kažem znake restriktivne bulimije (torej tiste, pri kateri ne bruhaš, temveč eno obdobje zelo zdravo živiš, potem pa pride faza prenajedanja). Tablete (neke vrste antidepresive) sem odklonila, pristala pa na terapijo. Še vedno sem v fazi zanikanja, ker sem sicer kar precej srečno dekle in ne vem pravzaprav, kaj je tisto, kar bi mašila z občasnim prenajedanjem. Nisem osamljena, zelo sem ljubljena in imam zelo dobro, cenjeno službo. Sem morda samo malo prezahtevna do sebe, perfekcionistična? Ali pa sem si te vzorce pridobila v roku 2 let, od kar sem zaradi PCO sindroma pridobila okrog 15 kg, jih s težavo zgubljala, vmes pa malo izgubila občutek za količino obrokov? Čas in terapija bosta zagotovo pokazala, kje tiči vzrok, tako da sem glede tega zelo mirna. Me pa vseeno bega nekaj: zdravnik psihiater mi je svetoval, da naj preneham z prehranjevanjem po montignacu, ker že slednje kot tako pomeni neke vrste motnjo. Da naj jem vse (in počasi). In se na koncu zamislil ter dodal: jah, verjetno pa boš morala upoštevati tudi prehranska priporočila za PCO sindrom. Kako naprej, vas sprašujem? Zmedena sem, ker sedaj sploh ne vem več, kako naj se prehranjujem in kako naj vnesem red v mojo prehrano. Če se spustim z verige, se spet prenajem in dodam kakšen kilogram na že dobrih 70 kg (visoka sem 175 cm, a glavnino maščobe nabiram okrog trebuha). Na eni strani naj bi torej imela motnjo hranjenja, po drugi strani pa bi želela izgubiti vsaj kakšnih 5 kilogramov (če to hočem, pa še ne rabim imeti motnje hranjenja, saj vsakemu normalnemu človeku ni všeč, če se mora na posteljo vleči, da si zapre hlače). Nekako sem od vsega skupaj zmedena, moj glavni problem je, da si verjetno ne znam sestaviti obrokov. Vstajam pred šesto, ob sedmih zjutraj sem že na delu in trije obroki na dan so zame premalo. Računam, da bi štirje zadostovali, si jih pa tekom dneva ne znam splanirati tako, da bi se moje telo dobro počutilo. Recimo ob 8h, 11h, 14-15h, 19h? Trije obroki v službi, eden še zvečer doma? Zajtrk, malica, kosilo, večerja? Ali pa zgolj preveč kompliciram, ne vem. Lahko jem tudi banane, kljub visokemu glikemičnemu indeksu in količini sladkorja? Iskreno bi vas prosila za napotek, kakšni naj bi ti obroki bili (tudi glede količin ne vem, koliko je normalno in zdravo zame, da pojem. In potem še tistih nekaj sto k kalorij manj, da izgubim vsaj kakšen kilogram). Če vam ni pretežko, mi napišite vsaj kakšen primer. Vnaprej hvala za vašo pomoč. Bodite dobro in lepo poletje vam želim, M.

Odgovor

Takole obsežno in analitično pismo kaže na vašo željo po razrešitvi problema. Ja, kar precej stvari se nabere med branjem. Več vprašanj vam bom postavil in verjamem, da boste odgovorila nanje sama, saj ste marsikaj nakazala že v vprašanju. VCaši pgovori z ginekologom: kdo je postavil diagnozo - policistični ovariji - če jo je ginekolog postavil ali pa potrdil, potem je terapija jasna. Se vam ne zdi? Kaj, menite, mogoče pa ima vaša prijateljica endokrinologinja celo prav? Ste kaj razmišljali o Montignaku. Ste imeli mar občutek, da je to, kar priporča res primerno za vsakogar, brez izjeme? Ali pa je to mogoče le za povsem zdrave ljudi? Vsi neprestano opozarjamo, da pri prehranjevanju ne smemo komplicirati, da so stvari v osnovi dokaj enostavene, nato pa pri izvedbi vedno tako radi vse zapletemo, da še sami ne vemo več kaj dejansko želimo. Čemu je tega treba? Ali dejansko potrebujete? Potrebujete nekaj, klar bo preprečilo pridobivanje teže! Kar bo preprečilo volčji apetit. Kakšen smisel ima upoštevanje glikemičnega indeksa, če pa je tio samo in izključno samo informativna metoda , ki je ne uporabljamo v ocenjevanju zelenjave, in sadja! Tako vsaj stroka! Ja, pa malice! # obroki na dan so za nekoga, ki dela!, dejansko premalo. Malica - to je lahko že jogurt, ali banjica jagod, ali posodica solate! To pač mora bit. Človek se zamoti, trenira uživanje (uživanje, zato ker pri hrani uživamo, okušamo, vonjamo, lahko celo klepetamo, skratka pozitivno polnimo tudi čute in samo želodca) - in seveda zato potrebuje vsaj 20 minut - že zato, da se kljub skromnemu iobroku razvije občutek sitosti. Pa gre volčja lakota, Potem pa dieta in PCO - veste kaj je to? dejansko prav nič drugega, kakor malce preoblikovana varianta zdrave prehrane. To kar naj bi jedli dejansko vis, o čemer ne bi smelo biti problema, vprašanj, pa dejansko kar ne znamo, si ne upamo ali pa ne zaupamo. ( ker so neke famozne diete kot je Montignacova, pa tista proti kaj vem čem,u in tist za ne vem kaj že) bolj aktualne, bolj zanimive. Ja o prehrani se radi pogovarjamo -in vse te čudežne diete so odlična snov za razgovore. A se da tudi drugače. Pa ni nič težko, če kombinirate napotke vašega ginekologa, vaše endokrinologinje, vaše terapvta za motnje prehranjevanja. Se vam ne zdi, da se vse dopolnjuje? Ah ja - banane? Trdim: nobena hrana, nobeno živilo ni prepovedano, le pamet v roke! Če bi za malico pojedli kg banan, bodo težave, če boste kdaj pa kdaj kakšno, pa ne. Že res, da imajo veliko kal,pa včasih prijajo - okus, vonj, ja uživanje v hrani.... Drugače pa raje posežite po sadju, ki ga je sedaj obilo: jagode - pol banane ali 250 g jagod - kaj se vam zdi? Je po kal enakovredno. Pa ne jagod skrivati pod smetano, tega si pa res ne zaslužijo... Pa kmalu bodo letošnje prve hruške , pa potem tudi jabolka. Le po njih. A ne z volčljim apetitom, ampak uživaško zagrizite vanje in počasi uživajte v vsakem grižljaju, v slastnem soku, ki se vam bo pocedil po ustnih, v aromi, v prerečudoviti obliki. Kar b pa se tiče količin pa tistih 100 kal opisov pa poiščite na strani Cindi Slovenije priročnik Okus po zdravem - vse to boste našli v njem in brez bojazni, da bi se kaj nasprotovalo z dieto pri PCO. In še nekaj o vaših poskusih hujšanja - po vsej verjetnosti ste vedno posegli po kakšni modni dieti - učinek je, a žal le kratkotrajen, potem pa se kar naenkrat človek zbudui s kg več. Pa vseeno mislim, da ste na dobri poti. Imate željo! Razmišljate! Samo še korak v pravo smert, pa bo. In tudi to bo. Tudi poletje lahko izkoristite v ta namen. Upajmo, da bo kaj vroičine - takrat ne prija ravno kakšna krepka hrana, bolj hladne stvari, zelenjave in sadje. Izkoristite, pa kakšen dan namenite popolnemu uživanju, Srečno