Spoštovani, pišem Vam v imenu in na željo svoje stare mame. Lansko leto, v mesecu juniju je dopolnila 80 let in v zadnjem letu se ji je zdravstveno stanje še bolj poslabšalo, kot je bilo sicer. Je bolnica s popuščanjem srca, kronični ledvični bolnik in še bi lahko naštevala. Kot sem že omenila, se ji je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, zmanjšala zmožnost za samostojno nego. Tako je odvisna od pomoči drugih. Pri tem ji z mami pomagamo tako, da ji kuhamo, operemo perilo, pripravljamo zdravila, potrebuje tudi injekcije, katere ji dajem, zaradi stalnih in pogostih pregledov pri zdravniku jo je potrebno peljati na preglede. Zaradi strjevanja oziroma redčenja krvi hodi na pogoste preglede, prav tako na ultrazvoke srca. Tudi sama se ne počuti zmožna za samostojno oskrbo, ker že pri manjšem naporu postane zadihana, srce ji močno bije in močno se ji prične vrteti. Prav zaradi vseh teh težav, je potrebno pogosto spremljanje njenega počutja in vseskozi obstaja strah, da ne bi kam padla zaradi slabosti. Glede na vse te težave in poslabšanje stanja, sem se za mnenje in s prošnjo po izpolnitvi vloge za dodatek za pomoč in postrežbo obrnila na njenega osebnega zdravnika, le ta pa mi je dokaj nejevoljno odvrnil, da tega ne potrebuje in da pride v poštev, ko ne bo mogla več sama jesti. Sama sem mnenja, da ko si človek ne more več sam pripraviti hrane, zelo težko preživi brez tuje pomoči, ker pa si mama sama ne more več pripravljati obrokov in za to poskrbiva z mami, menim da bi lahko razmislil o tem. Sama sem študentka, mami pa ne vozi, pogosto manjkam na predavanjih, da lahko mamo peljem na preglede. Živimo nekaj kilometrov oddaljeno iz mesta, kjer ni redne avtobusne povezave, prav tako pa zaradi bolezenskega stanja ne bi bila možna drugače priti na pregled. Tudi ko gre na pregled, jo je potrebno spremljati. V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIS-1-UPB 4) sem v 139. členu, drugi odstavek, zasledila, da je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ( samostojno se hraniti, oblačiti in slačiti, sezuvati in obuvati, skrbeti za osebno higieno..). V zakonu pa nisem zasledila, kaj se zgodi v primeru, ko človek lahko sam hrani, vendar si sam ni zmožen pripraviti obroka, prav tako nisem zasledila, kaj se zgodi, če se lahko sam oblačiš, oblačil pa si nisi zmožen sam oprati in zlikati. Na Vas se obračam s prošnjo po pomoči, na koga se naj obrnem, če osebni zdravnik, ni pripravljen izpolniti vloge, kljub temu, če se ne motim, jo je potrebno plačati. Ali se lahko vloga odda brez njegovega mnenja in se zanj zaprosi naknadno, ko se postopek že prične? Ali bi bila mama po Vašem mnenju opravičene do dodatka za pomoč in postrežnino? Z odgovore se Vam najlepše zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam. Nina