Spoštovana, Dojenje je za otroke dobro in primerno do določene starosti. Tako dolgo ženske v Sloveniji po navadi ne dojijo. V Afriki pa nekatere dojijo tako dolgo dokler ne rodijo naslednjega otroka. Tako zagotavljajo zadostno količino beljakovin v hrani. Pri nas to ni potrebno. Dojenje ima razen izključno prehrambene funkcije tudi neko psihološko funkcijo. Nekateri pravijo, da se mali otrok s sesanjem "polni" tudi z občutki ugodja, varnosti in ljubezni. Za dojenčka to že drži. Takrat je otrok z mamo duševno tako povezan, da govorimo o "diadi" ali po domače o eni duši v dveh telesih. Že v prvih mesecih življenja pa začne potekati nek proces osamosvajanja ko otrok mora postati oseba za se. Ta proces naj bi bil zaključen okrog drugega leta starosti - po tem ima otrok druge psihične potrebe in naloge. Dojenje v tej starosti ni prehrambena nuja. Imam premalo podatkov za zanesljivo svetovanje po tej poti. Vprašali bi se kaj to dojenje dejansko pomeni. Ali je to pretirana navezanost sina na mater. Ali tak način vedenja želi samo sin, ali tudi mama v tem uživa. Ali vaš sin zahteva dojko na različnih krajih in ne glede na situacijo (na obisku, v trgovini…) Ali želi dojko tudi ko veste da ni lačen, ali želi dojko ko je vznemirjen in podobno. Ali vaš sin dobi zadosti primernih informacij, da to več ni potrebno in da zato ni ogrožena vaša ljubezen. Ali mogoče vi menite, da bi izgubila sinovo ljubezen, če mu ne bi več tega dovolila. Kaj na to pravi oče. Kje vaš sin spi (mogoče v vaši zakonski postelji na sredi). Je še veliko subtilnih vprašanj, ki si jih ob tem zastavljamo. Če bi na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, potem to ni več vprašanje prehrane temveč vprašanje odnosa in vzgoje. V tem primeru je potrebno postaviti pravila in ločiti (ne)izpolnjevanje želj od ljubezni. Ljubezen je tudi če otroka naučimo, da ne more vsega dobiti. Če bodo težave še dalje izgledale nerešljive, vam priporočam pogovor s pedopsihiatrom ali psihologom. Vašem sinu želim uspešno osamosvajanje, vam pa zadovoljstvo ob njegovem odraščanju. LP