Spoštovani, zanima me, če mi lahko razložite iz kje ozirama kako se razvije občutek varnosti v odnosu. Živela sem namreč v družini, kjer je bil oče čustveno odmaknjen, mati pa je vsa bremena preložila name. Zdaj, po enoletni terapiji, sem sprevidela, da sva imeli zamenjani vlogi mati-hči. Pri 16. letih sem imela depresijo, ki sem se je uspešno rešila s terapijo. Še danes je skrajno nevrotična in vidi v vsem težave, tudi če jih ni, žalost pa zadnji dve leti utaplja v alkoholu, tudi tokrat je vse preložila name, tako sem se ponovno zlomila in pristala na terapiji. Prekinila sem vse stike z njo. Zdaj mi gre bolje in terapijo sem zaključila. Zanima me, zakaj se mi pojavlja tako hud občutek, da sem sama, čeprav imam partnerja, ki mi res stoji ob strani, razumsko vem to, ampak jaz se počutim samo, kot da sem sirota. Kako si lahko pomagam, da bi razvila občutek varnosti oziroma da bi se znebila tega groznega občutka in da bi čutila njegovo podporo? Hvala za odgovor