POPovi zdravniki

GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA

Asist. Jasna Kordić Lašič dr. med.

11. 03. 2009 16.18

Vprašanje

Lep pozdrav! Pišem Vam, ker me je vedno strah. Strah me je smrti in posledično tudi življenja. Vsak trenutek dneva imam v mislih same črne scenarije nikoli ne gledam z "rožnatimi očali" kot se temu reče. Strah pred višino, strah pred hitrostjo... prej so bile to moje strasti zdaj pa samo vidim kaj bo šlo narobe. Svoj pogreb in pogreb svojih bližnjih imam že do potankosti zrežiran... Ne vem kaj se dogaja z mano in ne vem če je to normalno. V življenju sem prebolela dve smrti. Prvi je bil moj dedek s katerim sem veliko časa preživela, ker smo skupaj živeli. Bil je glava cele družine. Po osmih letih boja z rakom na želodcu je umrl star 50 (!) let. Jaz sem bila 11. Grozno mi je bilo hudo. Še danes ne morem govoriti o njem, ker se mi čeljust enostavno zaskoči. Zdi se mi, da je vsem drugim lažje kot meni. Drugi je bil pa drug dedek, ki je umrl pred pol leta. Zelo sem ga imela rada, čeprav nisem bila veliko z njem, ampak ob njegovi smrti sem se obnašala kot ledena kraljica brez čustev. Ne vem. Bala sem se prepustiti toku čustev, ker si mislim, da jih ne bi mogla kontrolirati. Mislite, da sta ti dve stvari povezani? Mi svetujete psihologa? Nočem prisostvovati v kakšni skupini ali kaj podobnega... mislite, da bi mi psiholog sploh lahko kaj pomagal? Hvala za odgovor!

Odgovor

Spoštovana gospa! Menim, da težave, ki jih opisujete izhajajo iz naslova motnje, ki jo strokovno poimenujemo generalizirana anksiozna motnja.Pri njej gre za skupek skrbi in tesnobnih simptomov, ki jih v vašem primeru dodatno še zapletajo povsem konkretna fobična doživljanja. Gre za skoraj neprestano zaskrbljenost, ki po definiciji traja več kot polovico dni v tednu v času 6 mesecev in je v zvezi s številnimi dogodki.Spremljajo pa jo vsaj trije spremljajoči simptomi: nesproščenost, notranji nemir, živčnost,utrudljivost,motnje v koncentraciji, znižana frustracijska toleranca, motnje spanja... Travmatični življenjski dogodek umiranja in izgube drage osebe je pri vas v otroštvu vzbudil hudo anksioznost,ki pa je glede na situacijo povsem običajna reakcija. Tak akuten odziv se lahko zaradi izkušnje nekompetentnosti v dani situaciji ( iz objektivnih ali subjektivnih razlogov) kronificira v obliki kronične tesnobne motnje. Koristno je , da občutke pri sebi prepoznamo, jih poimenujemo in predelamo, kadar pa imamo iz kakršnegakoli razloga ali neprijetne izkušnje vtis, da ni priporočljivo o občutkih govoriti in jih izraziti se lahko ti pogosto manifestirajo ali preko telesa- zaskok čeljusti, telesne bolečine, ali pa preko drugih psihičnih simptomov. Skrbi so sestavni del življenja vendar pa je pri motnji problem, da so v ozadju izkrivljena prepričanja o koristnosti le-teh pri spoprijemanju s težavami istočasno pa prizadeti le-tem pripisuje prevelik pomen in jih ima za neobvladljive in življenjsko nevarne. Ob opisanih težavah je pogosto prisotna tudi depresivna simptomatika z znižanjem razpoloženja in energetsko izčrpanostjo zaradi življenskega sloga preokupacije z neštetimi skrbmi. Menim, da motnja v vašem primeru pomembno posega v funkcioniranje in bistveno znižuje kvaliteto življenja zato vam svetujem, da se obrnete po pomoč ali psihologu, v kolikor je zraven prisotna tudi depresivnost ,pa specialistu psihiatru. J.K.L.