Spoštovana, Imam težave z občasnim kajenjem cigaret svoje punce. Sam ne kadim in cigarete me pri drugih ljudeh ne motijo. Samo pri njej pa je popolnoma drugače, ko prižge dobim cmok v grlu, želim si oditi stran, zavzame me popolna groza, tok misli se popolnoma preusmeri v problem in ne znam več funkcionirati za kak dan dva. To se ponovi vsakokrat, ko prižge. Že samo, da pomislim me oblije groza. Z njo sem se o tem pogovoril, ji povedal kako čutim in kaj se dogaja. Vendar seveda ne morem pričakovati in ji reči naj preneha. Ob enem me potem dodatno oblije strah, da vidi kaj mi s tem dela in še vedno to počne in če me ima sploh lahko potem rada (vem da me ima zelo, samo v tistem trenutku, kar je grozno). Mislim, da to ni normalno in sledim mantri, da težko spreminjaš druge, lažje sebe. Ljubim jo in ne znam si predstavljati življenja, kjer bi me vsake toliko razočarala prizadela oz. da bi šla zaradi parih cigaret na teden mesec narazen. Zato me zanima, če je ta problem znan, ali je mogoče, da imam tako močne reakcije samo pri njej, ali se bi dalo to popraviti s terapijami? torej obiskom psihologa? Ali je to nekaj, kar je v meni že od nekdaj in z žensko, ki kadi ne morem biti nikoli zares srečen? V kolikor imate kak nasvet, literaturo zame, vam bom zelo hvaležen. Dobre prakse pri parih v takih primerih itd.. V primeru, da bi terapija pomagala, bi bilo dobro, da bi hodila oba? Želim delati na sebi, najlepše bi bilo, če me ne bi motilo, potem bi zacvetela najina zveza. Ko sva se spoznala sem bil seveda pozoren nato ali kadi ali ne, ker sem vedel, da mi je to pomembno. Takrat je bilo bolj odgovor, občasno kadar žuram. V moji glavi enkrat na mesec.... sprejemljivo. Kmalu zatem sem videl, da tudi občasno čez dan ob kavici itd... takrat mi je bila že zelo všeč in sem rekel, da želim poizkusiti ne morem je še spustiti. No, potem pa sem se popolnoma zaljubil in ko sem ji povedal za problem, je bilo že prepozno, težko upam, da bo zaradi mene prenehala, ker je to osebna odločitev. Tudi kadi bolj ko mene ni, nikdar doma itd... zato je težje, kot če bi kadila ves čas, sploh ne bi bila skupaj že od začetka oz. ne bi razmišljal, bi šla narazen. Samo sedaj vidim, da me mene moti tudi, če me ni zraven, že misel nato, že 1 cigaret. To se mi zdi najmanj nezdravo, če ne še kaj drugega. Drugače se ocenjujem, kot stabilna osebnost, v preteklosti nisem imel kakih večjih psiholoških težav. Najlepša hvala za vaš trud.