Pozdravljena ga. dr. Nataša. Pred 15 leti sem imel CR v splošni anesteziji zaradi posteljice previe. 3 dni me sploh niso UZ pogledali, da bi to ugotovili, ampak so me 3 dan poslali v reklo se je (malo porodno) čakat, da se kaj začne. Tam sem non stop jokala in spila ene 4 Apaurine.. (vsega se sedaj ne spomnim). Zjutraj pride ginekologinja, me pelje na nožnični UZ in takoj urgenti CR. Med posegom se je pa dogajalo naslednje: tunel... žareča luč... odvrtel se mi je film po koščkih vse kar sem slabega naredila v življenju, glasovi "umrla boš,, umrla boš"... vedno težje sem dihala, v glavnem v sebi sem kričala nočem umret... (to je kar se spomnim).. in kar naenkrat začnem normalno dihati, AMPAK... od daleč sem slišala od hčerke jok, čutila sem kako so mi jo ven potegnili, in potem GROZOVITE BOLEČIN.. vse na živo, a nisem mogla niti z mezincem trznit, v sebi sem kriača NEHAJTE KER BOLI... Bilo je grozno, nepozabno... Hči je bila rojena ob 12.15, mene so zbudili ob 14.00. Hitro sem bila prisebna, me odpeljejo v sobo, same belje halje okoli mene, ko sem jim pripovedovala kaj je bilo.. in mi rekli "gospa se spomnite še kaj".... Vem kar se spomnim, da sem se zelo slabo počutila več kot pol leta po rojstvu hčerke. Kar neke slabosti, živčnost, ne vem opisat.. Nesposobna sem bila sploh prve mesece sprehode z mojo hčerkico... In zakaj to pišem... Pred 3 dnevi so mi odstranili miom maternice. Zelo me je bilo strah anestezije. Anesteziologinji sem povedala vse to kar sem zgoraj napisala... Začela je z iskanem kartona...Ko sem bila na pol zbujena po odstranitvi mioma vem da je prišla do mene in rekla... ne spomnim se dobro.. kot češ, da ni bilo nič posebnega... Ampak jaz ne verjamem, in nikol ne bom, da ni bilo nič posebnega. Nekaj se je dogajalo 100%. Pri sedanji narkozi, ki je trajala dobro uro in petnajst minut, sem pa čutila kako mi je sondo iz ust povlekla in rekla "dajmo dihat".. jaz pa sem dihala s 50 % pljuč, ne vem kaj sme počela.. vem da me je aspirirala in potem je bilo malo boljše in iz minute v minuto bolje.. ko sem še ležala v operacijskem bloku, se mi je zgodilo, kot da mi skup telo veže... kot da bom skup padla.. kot neki panični napad... Moram pa priznati, da že 13 let od kar je mož umrl uživam pomirjevala Helex 1 mg... 10 let sem uživala antidepresive in sem jih pred 2 letoma prenehala, tako, da sem odvisna od pomirjeval.. O tem sedaj ne bi pisala.. Upam, da pride dan, ko bom lahko tudi to opustila... Zelo bi bila srečna, če bi mi karkoli lahko odgovorila na moje dogajanje v splošni anesteziji, kajti, če bi morala zdaj še enkrat to dat skozi, po mojem bi zbežala domov, ali bi me nezavestno anestezirali... Opravičujem se kar dolgemu postu in se v naprej zahvaljujem za vaš odgovor. LP