Pozdravljeni prosim za vaš nasvet glede mrtvega odnosa z mojo mamo. Stara sem 48 let ona 78, in nikoli v življenju nssva vzpostavili čustvenega stika. Zaradi tega sem hodila k psihologu in v zvezi s tem prišla do spoznanja, da moja mati enostavno noče prevzeti svojega dela odgovornosti za takšen odnos. Prejšnji teden mi je namreč med telefonskm pogovorm sama od sebe, brez da bi sprožila to temo popolnoma prostodušno izjavila, da se zaveda, da jaz nikoli nisem imela mame, ker tega niti nisem potrebovala, potreboval jo je le brat, jaz pa sem že od malih nog vedno hotela biti samostojna. In da nima okoli tega popolnoma nobene slabe vesti. Vzelo mi je sapo, samo odložila sem telefon in se odločila, da je dovolj vsega naprezanja in pričakovanj, da le ni bila tako slaba kot se mi je zdela. Vendar mi ne da miru, neprestano me kliče, išče stik z mano na vse načine, tudi preko moje najstniške hčerke, piše mi pisma, in mi s tem povzroča stalen občutek napetosti in nelagodnja. Poleg tega sem prejšnji mesec zbolela za rakom, njo pa je najbolj skrbelo, da se to ne bi preveč razvedelo naokoli, saj je zdravstveno stanje posameznika osebna stvar. O kakšni skrbi zaradi mene pa niti duha niti sluha. Prišla sem do spoznanja, da je v bistvu ne rabim več in je najbolje, da stika ne ohranjava več, tu pa glej ga zlomka noče uvideti in kar sili in sili za mano. Kaj jo pri tem žene, verjetno strah zase? Kaj bodo rekli drugi? Prosim za vašo pomoč pri razjasnitvi, rada bi namreč v celoti zaprla to poglavje, in se tudi čustveno regenerirala in se prenehala ukvarjati s tem kakšna je in kaj je je do tega pripeljalo. K sreči imam moža, ki me ima rad, in nekaj dobrih starih prijateljic, ter seveda svojo lastno hči. Hvala in lep pozdrav.