Spoštovana dr. Pšeničny! Sprva da povem star sem 22 let, študent zaključnega letnika. Moje težave so se začele pojavljati od približno oktobra lani, ko sem se začel intenzivno ukvarjati z športom, zaradi neurejene prehrane sem do januarja nenamerno izgubil 11kg, bil nespečen, potem nehal z vadbo pravzaprav zaradi pomanjkanja energije, med tem sem imel intenzivno delo na študijskem področju, ter bil nenavadno jezen in besen, kar je videla tudi moja družina s katero živim, vendar sem se odzval da imam vse pod kontrolo, marca so se mi začeli pojavljati občutki omedlevice, ko sem 2x tudi omedlel ter večkrat bil malo pred tem. Kot odgovor na to sem začel več jesti, čeprav sem z marcem izgubil apetit (stem sem tudi velikokrat preskakoval obroke). Ko je prišel zadnji teden v marcu sem nenadoma dobil nenavaden občutek strahu da z mano nekaj ni vredu (pred tem me ni nič skrbelo, čeprav sem čutil da nekaj ni vredu zmano), zaradi te skrbi sem konec tedna padel psihično na ''dno'' kar bi teško opisal z besedami, čez dva tedna pa za nekaj dni v hudo depresijo katera je čez nekaj dni ponehala. Po tem občutku da z mano nekaj ni vredu sem izgubil vso motivacijo za delo, počutje je večinoma neopisljivo slabo, boljše ob večerih, hitro se utrudim, predvsem me pa moti ker nimam več nobenih emocij oz samo negativne, nobene sreče, radosti kot je bilo prej. Nekajkrat ko sem bil v avtu so me zajele misli o nesmislu, ter samomoru. Po enem mesecu raziskovanja kaj je zmano sem najdel na spletni strani Vašega inštituta informacije o izgorelosti, ter se popolnoma poistovetil z simptomi. Po naravi sem precej perfekcionist, vse naredim do konca, precej agresiven, pravzaprav sem v zadnjih 2 letih izgubil navdušenje kot sem ga imel ponavadi nad uspehom, že veliko časa prej sem se prebujal ponoči z hitro utripajočim bitjem srca, strahu, vendar brez kakršnih nočnih mor, ter bil vedno nemiren če nisem kaj delal. Napravil sem pregled krvi ki je bil bp, ter dobil napotnico za psihologinjo. Zanima me kakšne so možnosti za okrevanje ter morebitni napotki, glede na mojo starost, vem da hitrih rešitev ni, če je napisana diagnoza resnična, ter kako premagovati težke občutke oz ali se stanje predvsem psihično čez čas izboljša? Hvala za Vaš odgovor in lep pozdrav.