Pozdravljeni, nevem kako naj začnem oz.kako naj v parih besedah razložim svoje težave. No, lahko povem, da se zmerom bolj odmikam od družbe, prijateljev in v vase zapiram že kakšne dve leti, zelo hiter me iz tira vrže kakšna negativna stvar in me vrže v depresijo ali pa v apatičnost, to se pravi, da mi je vseeno za vse kar se okrog mene dogaja, ko sem v družbi se mi nič ne zdi smešnega čemur se drugi smejijo v pogovoru z prijatelji se komaj koncetriram, da sem prisotna kar govorim oz. preslišim kar se mi govori. Dvakrat sem poskušala narediti konec pa neuspešno, vem da to ni rešitev in drugače tudi sem tip, ki se bori optimistično v življenju prebroditi prepreke. Res pa je da že kot otrok sem vedno to duševno bolečino spreobrnala na fizično in sebe poškodovala ali pa razmišljala kako konec naredit. Zadnje čase pa ta tesnoba zmerom hujša, nič ne spim ali pa vzamem tablete za spanje ali sanval ali pa dormikum, vem da to vodi v zasvojenost in obenem dela luknjo v možgane in se tudi poskušam obdržati na površju da ne jemljem redno. Čez dan sem non stop utrujena, ko pa želim zaspati pa ne morem ali pa morebiti za par minut. Stara sem 39 let. Zanima me če je možno da se da kaj storiti na moji težavi.