Spoštovani prof.dr. Marjan Pajntar, Pišem vam v upanju na vašo pomoč s hipnozo. Sem mamica 4 in pol letne hčerke Ize, ki noče lulat v kahlico, oziroma v straniščno školjko. Ima namreč neko zavoro v glavi, tako pravita psihologinja in pediatrinja. Z možem sva poskušala že vse mogoče, kupila razno barvne kahljice, nastavke za na WC školjko, obljubila razne nagrade (kar ima še posebej rada) a ne gre. Mogoče sva vse skupaj začela prepozno in sva predolgo odlašala ter ji predolgo pustila lulati v pleničko. Čeprav se je nekajkrat zgodilo, da je le šla in se podelala v kahljico, pa zopet naslednjič tega ni hotela storiti. Vedno znova in znova si izmišljuje izgove na najino vprašanje, zakaj nočeš lulat v WC. Iza je edinka in sem jo zanosila z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Izo sem dojila do 15 meseca starosti in je drugače zdrava, ljubka, bistra, simpatična deklica in jo imava z možem neizmerno rada in ji želiva vse dobro. Z možem sva bila tudi pri psihologinji, ker se je stanje stopnjevalo do te mere, da je postajala agresivna in se odzivala agresivno. Svetovano nama je bilo, da jo pustiva pri miru in se izogibamo pogovoru in spraševanju v zvezi z lulanjem in kakanjem. Ali pa čisto nasprotno, da ji enostavno odvzamemo pleničko, za kar pa se skupaj nato za to nismo odločili, ker je Iza pretirano zadrževala vodo in blato. Pa tudi v srcu nisva čutila tako. Hotela sva jo tudi vpisati v šolo lulanja na Pediatrično kliniko v Ljubljani, vendar nama je pisala nefrologinja pediatrinja, da to pride v poštev šele po petem letu starosti otroka, da pa naš primer ni fiziološki ampak psihične narave, da ima Iza zavoro v glavici in niti ne pride za šolo lulanja v poštev. Do pred tremi tedni je Iza še vedno lulala v pleničko s tem, da si jo je nadela sama in tudi sama odvrgla. Bila je dobesedno obsedena, bolestno navezana na pleničko, sedaj kakih 14 dni pa lula v tuš, kaka pa še vedno v pleničko. Pred dobrim letom sva jo dala v varstvo v vrtec v upanju, da bo tam prebila led, ko bo več otrok in bodo vsi šli lulat v stranišče. Pa do tega ni prišlo, imela je svoje pleničke in si jih naskrivaj dajala, ko jo je mudilo lulat. Kakala pa je vedno le doma. Ko pa je pred kakimi 14 dnevi slučajno zmanjkalo pleničk, je bila postavljena pred dejstvo in se je le usedla na školjko in nekaj malega polulala, a doma tega ni hotela ponoviti. Vzgojiteljica nam je še povedala, da se je s pleničko skrivala pred ostalimi otroki, ker so se ji tudi posmehovali, pa tudi ko je šla na školjko, ni hotela v skupni WC, ampak v tistega, da jo ne bodo gledali vsi ostali ali kdorkoli. Doma pa pravi, da ne bo šla na školjko, ker bi jo vsi gledali, oziroma ploskali, oziroma se veselili, o tem vse preveč govorili in ima še razne druge izgovore. Sedaj sprašujem vas prof. Pajntar, kaj nam svetujete, oziroma kaj pravite na vse to in ali bi mogoče bila Iza prava kandidata za vas za zdravljenje s hipnozo, da bi ji to zavoro v glavici odpravili ? Kako priti do vas ? V upanju na vaš odgovor se vam že v naprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, Jana in Toni Šepec