Težave nenavadnih alternativnih metod hujšanja se ponavadi skrivajo v nekaterih zelo restriktivnih zapovedih - čeprav na drugi rok obljubljajo uživanje v hrani brez omejitev. Človek potrebujem celotno paleto hranil - in to tudi takrat ko hujša! Je pač tako, to je nujnost s katero moramo računati. Že res, da je naš organizem sposoben nekatera manjkajoča hranila sprostiti iz rezerv (če te sploh so na razpolago) oz jih narediti iz drugih hranil. Kjer pa se lahko zaplete - ijnh to ne tako poredko! Glukoza (ki je vedno končni rezultat prebave in nato presnove kateregakoli ogljikovega hidrata (razen prehranskih vlaknin) je osnovna hrana za možganske celice, tudi za mišičnino. Ob slabšem vnosu ogljikovih hidratov bo organizem posegel po rezervah - se pravi po jetrnem (mišičnem) sladkorju ali glikogeni in ga pretvoril v glukozo. A teh rezerv je malo, zelo malo. Sledi izraba prostih aminokislin, sproži se pospešeno nastajanje glukoze iz mišičnih rezerv... Z ogljikovimi hidrati osiromašena hrana kot je meso in maščoba pa potrebuje kar dolgo časa, preden da potrebno energijo. Tako z beljakovinami telo najprej dopolni potrebe, napolni rezerve, šele nato steče presnova v energetske namene - računamo, da se presnova beljakovin in glukoneogeneza pričneta šele po 4-6 urah po zaužitju beljakovinske hrane. Do takrat pa organizem strada - moč intelektualnega dela upade, upade tudi mišična moč.... znaki hipoglikemije.... slabo počutje, nizka delovna storilnost....tudi glavoboli....In, če smo ob tem zanemarili še tekočino (!) se lahko pojavijo še težave s strani gastrointestinalnega trakta 8bruhanje, bolečine v trebuhu, slabosti, tudi diareja). Skratka - nikakršno absolutno omejevanje hranil ne vodi do uspeha pri hujšanju, kvečjemu v težave, tudi v bolezen.... Edina shujševalna je tista najmanj priljubljena . Saj veste "čiči manj" in "manj žri" - zmerno omejevanje energetske vrednosti zaužite hrane (načrtovano, nadzorovano!) in pa redna, vsakodnevna intenzivna telesna vadba. Srečno