Spoštovana, Istospolna usmerjenost ni niti bolezen niti psihična motnja, zaradi katere bi vaša hči potrebovala pomoč. Precej istospolno usmerjenih oseb najprej poskuša ustvariti partnerstvo z nasprotnim spolom in prav v tem procesu prepozna svojo drugačno usmerjenost. Najbolj ji boste pomagali, če jo boste sprejeli tako, kakršna je. Če tega ne boste storili, boste svoji hčerki s tem sporočili, da vaša ljubezen do nje ni brezpogojna, torej da jo imate radi samo takrat, ko zadovolji vaša pričakovanja. Tega pa najbrž ne želite. Po drugi strani pa je razumljiva tudi vaša stiska, saj se najbrž kot odrasli bolj kot vaša hči zavedate, da drugačen stil življenja (kar istospolna usmerjenost je) lahko nosi več težav, pred katerimi bi svojega otroka vsak roditelj seveda želel zaščititi. Tega pa ne morete, lahko ji le stojite ob strani. Koga bomo ljubili, si ne izbiramo sami, tudi vaša hči ne. V prid vajinemu dobremu odnosu govori to, da svoje usmerjenosti ne skriva pred vami. Zdaj je od vas odvisno, ali bo to zaupanje v vas tudi ohranila še naprej. Pazite nase,