Spoštovana, Pravite, da se vam zdi, da je v sinu veliko besa. Najbrž je ta bes res vzrok za vedenje, ki ga opisujete, najbrž pa je povezano z nezmožnost nadzorovanja izbruhov. Ponavadi je tako močno nabiranje jeze ter njeni nenadzorovani izbruhi (acting out)povezano bodisi s prehudim potlačevanjem izražanja jeze bodisi s šibkejšim nadzorom nad lastnimi agresivnimi impulzi nasploh. V vsakem primeru pa človek, ki ga jeza tako močno preplavlja, to jezo nosi v sebi že najzgodnejšega otroštva. Ponavadi je posledica neustreznih odzivanj odraslih na otrokove čustvene potrebe od rojstva dalje. Mednje sodijo odrasli, ki pretirano »skrbijo« za svoje otroke (v bistvu pa jih s tem nadzorujejo), ki brez upoštevanja otrokovih razvojnih zakonitosti ter njegove vrojene potrebe po samostojnosti neprestano usmerjajo otrokov vedenje (to počnem v tvoje dobro!), kakor tudi odrasli, ki od svojih otrok pričakujejo, da bodo ti brezpogojno zadovoljevali njihova pričakovanja in zahteve (želim ti le najboljše…), pa odrasli, ki svojim otrokom ne zmorejo postavljati konsistentnih in jasnih, vendar realnih meja (ko otrok dobiva nesorazmerne pohvale in graje za enako ravnanje), odrasli, ki s svojim ravnanjem ne podpirajo otrokovega samozaupanja in samospoštovanja (poniževanja, žalitve, nerealna čustvena pričakovanja), ter odrasli, ki otroka na različne druge načine čustveno zlorabljajo, (seveda pa lahko tudi telesno ali spolno) in pa tudi tisti odrasli, ki zavračajo ali celo kaznujejo otrokovo izražanje jeze nanje (mamica je žalostna, če si jezen nanjo, takega te ne maram, nehvaležen otrok si…). V takih odnosih se otrok niti ne nauči sprejemati svojih občutkov jeze in ravnati z njimi in kako jih izražati na socialno sprejemljiv način. Pri pretrdi vzgoji jih nenehno potlačuje, pravimo, da so njegove meje pretrde in pretoge. Svoje jeze ne izraža (ker se ponavadi boji izgubiti naklonjenost tistih, na katere je jezen) , tudi takrat, ko bo bilo dobro zanj, dokler se v njem ne nabere kot neznosen pritisk, nato izbruhne ob na videz nepomembnem (varnem) povodu. Pri premehki ali nekonsistentni pa so meje nejasne in šibke – ker ne zmore svojih želja in potreb odlagati ali celo izražati, lahko izbruhne kot užaljen otrok vsakokrat, ko ni po njegovo. Z vašim sinom je pogovorite, zakaj je tako zelo jezen (tudi na vas), obenem pa mu jasno sporočite, da tak način izražanja jeze (z izbruhi), za vas ni sprejemljiv. Če se boste uspeli pogovoriti, a sin vseeno ne bo zmogel začeti bolje nadzorovati svojega ravnanja, bi bila najverjetneje dobrodošla psihoterapevtska pomoč. Odpravljanje vzrokov takega besa pa je dolgotrajno in zahteva veliko vztrajnosti in potrpljenja. Če pa so se ti izbruhi pojavili nenadoma, morda lahko lažejo celo na prikrito depresivno motnjo, za kar je spet potrebna strokovna pomoč. Pazite nase,