Vizita.si
Vizita zdravniki

POPovi zdravniki

Izguba in žalovanje

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.
07. 05. 2010 15.17
0

V tem tednu mi je umrl bratranec,povozil ga je vlak. Dva ali tri dni je ta novica zame končno postala resnica in ob tem sem se spomnila na dedka,ki je umrl pred slabimi dvemi leti in do zdaj se nisem ...

Vprašanje
V tem tednu mi je umrl bratranec,povozil ga je vlak. Dva ali tri dni je ta novica zame končno postala resnica in ob tem sem se spomnila na dedka,ki je umrl pred slabimi dvemi leti in do zdaj se nisem sprijaznila z njegovo smrtjo. Ob bratrančevi smrti pa je kruto udarila v obraz tudi dedkova smrt,to prihaja za mano,zato tudi danes nisem šla na bratrančev pogreb. Danes sem posledično tudi dobila drisko,močno me boli glava in ne pomagajo mi zdravila,ki sem jih sicer jemala proti glavobolu. Doma imam vedno bolj nametano in kar naprej bi spala,ne morem se zbrati. Kaj naj storim?
Odgovor
Spoštovana, Ob bratrančevi smrti so v vas prišla na dan neodžalovana dedkova smrt. Ponavadi izgubo predelamo in prebolimo skozi proces žalovanja, ki običajno traja najmanj nekaj mesecev, lahko tudi do dve leti, seveda v primeru, da si sploh dovolimo žalovati. To je proces, skozi katerega se korak za korakom poslovimo od tega, kar smo izgubili. Med žalovanjem nas preplavljajo različni, a vedno zelo intenzivni občutki. Čeprav prevladuje žalost, se prepleta še vrsta drugih občutkov– jeza, nemoč, strah, zamera, obup, krivda, včasih pa tudi močna tesnoba… Neredko te občutke, zlasti na začetku, spremljajo tudi telesni odzivi. V vašem primeru so te telesne reakcije(…sem posledično tudi dobila drisko,močno me boli glava…) lahko povezane s šokom ob tragični nesreči, lahko pa se je vmešal še občutek krivde, ker se zaradi ambivalentnih občutkov niste zmogli udeležiti pogreba . Kadar pa smo z osebo, ki smo jo izgubili, povezani tako, da se nam zdi, da smo z njo izgubili del sebe, se zaradi premočne jeze in tesnobe, ki ga budi ta občutek, od izgubljene osebe ne moremo zares posloviti. Namesto da bi se soočili z občutki, jih potlačimo. Ti pa v podobnih okoliščinah (ob izgubi ali grožnji izgube) privrejo na dan z vso močjo. Poskusite se torej soočiti z občutki, ki vam branijo, da bi se čustveno poslovili od dedka. Se počutite brez njega preveč osamljeni, se vam zdi, da vas je zapustil, ko ste ga še močno potrebovali? Pogovorite se z bližnjimi in z njimi delite to, kar vas teži. Če pa teh občutkov ne boste mogli sami razčistiti in si jih dovolili čutiti in predelati, bo najbrž dobrodošla strokovna pomoč psihologa ali psihoterapevta, saj se neizpeljano žalovanje včasih lahko prevesi celo v depresijo. Vsekakor pa poiščite pomoč, če bi se vaše težave (…Doma imam vedno bolj nametano in kar naprej bi spala,ne morem se zbrati…) vlekle več kot par tednov ali bi se celo poglabljale. V tem trenutku bi jih sicer lahko pripisali akutnemu stresnemu odzivu, ki pa bi se po par tednih moral začeti umirjati. Če se ne bodo ali če bi se celo začele poglabljati, bi lahko kazale na depresivne simptome. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650