POPovi zdravniki

Izguba motivacije pred zaključkom študija

Dr.sci. Andreja Pšeničny univ.dipl.psih.

24. 01. 2013 11.05

Vprašanje

Zdravo Star sem 23 letni in trenutno sem absolvent na tehnični fakulteti. Že od 3. letnika dalje me je začelo mučiti, da sem povsem zgrešil študij. Do sedaj sem nekako vse to zadrževal v glavi, saj sem si mislil, da bo že bolje. Pred približno 2 mesecema pa me je povsem zvilo, saj od takrat naprej ne najdem več nobene volje za katerokoli stvar. Zanemaril sem prijatelje, hobije…. Problem pri meni je predvsem to, da sem izjemno neodločen, sramežljiv, nerad se izpostavljam in že na splošno težko govorim drugih o svojih osebnih stvareh. Seveda do sedaj tudi nisem imel punce, saj se nekako čisto preveč bojim zavrnitve. Seveda pa ni problem samo napačen študij, je bil samo sprožitelj nekega vzvoda v moji glavi, da tako ne bo šlo več naprej. Do sebe sem tudi zelo zahteven, kljub temu da nimam nobenih ciljev in ambicij. Do sedaj sem vse to reševal predvsem s pijačo in športom, saj sem se samo tako lahko resnično sprostil. Mogoče je eden izmed razlogov tudi v tem, da mi je pri 14 letih umrl oče ter tako nisem imel neke osebe, ki bi me spodbujala in postavljala neke omejitve. Od takrat naprej sem nekako živel iz danes na jutri brez kakšnih skrbi, saj je mati naju s sestro vzgajala zelo permisivno. Tako da sem se nekako navadil na ta življenjski slog, ki pa me je sedaj začel tolči po glavi, saj nisem tip človeka, ki bi lahko tako živel. Tako da sem se sedaj znašel na neki mrtvi točki iz katere ne vidim nekega izhoda, saj imam občutek, da sem popolnoma zapravil vse potenciale, ki bi jih lahko bolje izkoristil. Zanima me predvsem, kaj bi bil lahko razlog za tako počutje, saj me je to zadelo kar naenkrat, in od takrat naprej sem izgubil voljo za vse. Nekje sem prebral, da je možna depresija ali nekaj podobnega. za odgovor se vam lepo zahvaljujem. lp

Odgovor

Spoštovani, Navajate, da ste tik pred zaključkom študija izgubili motivacijo oziroma voljo za vse, sprašujete se, če gre morda za depresijo. Najbrž gre res za depresivno počutje (o depresiji, njenih simptomih, vzrokih in zdravljenju si lahko več preberete na povezavi depresija ), vendar je ključno vprašanje to, kaj je pripeljalo do takega počutja. V bistvu ste že sami navedli ključne podatke za najverjetnejše razloge v naslednjem stavku: »Do sebe sem tudi zelo zahteven, kljub temu da nimam nobenih ciljev in ambicij.« Kombinacija samovrednotenja, pretirano odvisnega od dosežkov (zahtevnost do sebe), ki je pogosto povezana s pomanjkanjem lastne, pristne motivacije, kadar je doseganje rezultatov namenjeno iskanju potrjevanja oziroma priznanja od zunaj, lahko pripelje do razvrednotenja samopodobe (…da sem popolnoma zapravil vse potenciale, ki bi jih lahko bolje izkoristil…) . Človeka v tem primeru ne motivira lastno zanimanje, radovednost ali želja po raziskovanju, ampak predvsem želja po zunanjih uspehih in priznanjih. Zato se pogosto ustavi na mejnikih, ko bi bilo treba zaključiti določeno etapo in si zastaviti nove, lastne samostojne cilje. Zlasti pogosto se ta težava pokaže, kakor se je tudi pri vas, pred zaključkom študija. Zakaj prav takrat? Za uspešen študij ni potrebna veliko samostojnosti, saj so naloge in roki jasni, zato je mogoče z neka pridnosti in brez lastne iniciativnosti relativno zlahka doseči rezultate. Malo motivira za delo strah pred neuspehom, malo tekmovalnost s sošolci. Velikokrat se zatakne že pri izbiri teme za diplomsko nalogo, saj naj bi ta izbira odražala lasten interes. Tukaj se lahko začne tehtanje in nihanje, kaj me sploh zares zanima. Nekaterim pridejo zato prav razpisane teme za diplomske naloge. Še večja ovira pa je lahko (nezaveden) strah pred prehodom v odraslost, samostojnost in odgovornost, kar naj bi pomenil zaključek študija. Ta strah se lahko kaže kot izguba motivacije, brezvoljnost in negotovost, ki se lahko stopnjuje do patološke tesnobe ali depresivnosti. Če je temu dodana še težava z uveljavljanjem in nejasne ter nekonsistentne meje (brez jasnih zahtev in omejitev v odraščanju), je razumljivo, da je tak mlad človek močno tesnoben in negotov v takem prelomnem obdobju. Vaše siceršnje težave (…sem izjemno neodločen, sramežljiv, nerad se izpostavljam… se nekako čisto preveč bojim zavrnitve…) nakazujejo, da gre verjetno za te vrste težav. Kako ven iz tega počutja? Ponavadi pomaga, da si zastavimo jasne kratkoročne in srednjeročne življenjske cilje in določimo načine in poti, kako jih doseči ter začnemo te uresničevati korak po koraku. Če pa tega ne zmoremo sami, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri psihoterapevtu. Priporočila pa bi vam, da izberete terapevta, ki izvaja razvojno analitično psihoterapijo, o kateri si lahko več preberete na povezavi razvojno analitična psihoterapija . V primeru, da bi bili vaši simptomi depresivnosti zelo močni, pa vam lahko vaš osebni zdravnik ali psihiater predpiše tudi zdravila. Zavedati pa se je treba, da zdravila le začasno odpravijo simptome, ki se vrnejo, kadar s pomočjo psihoterapije ne odpravimo vzrokov. Pazite nase,