Pozdravljeni! Sem Manuela stara 17 let, živim z bratom, mamo in babico. Izgubila sem očeta, ki je umrl po dolgi in hudi bolezni, za rakom. Umrl je 22.1. letos. Ker je bil vedno priden, saj smo imeli kmetijo z 30 glav živine, kar ni malo. Ko je ata začel hodit v jeseni 2009, si še je mama poškodovala nogo in je tudi bila v bolnici. In je vse delo ostalo nama z bratom, bilo je hudo in težko, zjutraj vstat ob pol5 ali pa še prej, it v hlev vse naredit, pod tuš in hitro v šolo, do šole pa sva še imela 40 km, in večer spet isto, naj še omenim da ima babico demenco in je zelo pozabljivo in živčna, in takrat smo še imeli vse za delat zunaj, travo pokosit za bale, drva smo mogli delat za kurjavo, veliko ljudi nama je z bratom prišlo pomagat jaz pa še prav kuhati nisem znala in sem morala za 15 ljudi skuhat kosilo. no v glavnem; potem je imel ata kemoterapije, potem še obsevanja, potem je bil poletne počitnice vse skozi doma ni bil nič v bolnici in to je bila največja napaka :( 17.9.2010 je bil nazadnje doma saj se mu je 1 dan prej začelo nekaj ven luščit iz požiralnika kjer je imel raka. potem je bil skoraj 14 dni v mb. bolnici kjer mu celih 14 dni nisi NIČ naredili, potem so ga v Lj poslali ker niso vedeli kaj naj, tam pa so ga morali pod nujno operirati ker je imel še samo 48 ur življenja, po zelo težki operaciji je bilo 1 teden vse ok. potem pa je dobil vročino, pljučnico, vnetje pa vse kar je lahko, potem so ga dali v umetno komo kjer je bil kakšen dober teden. potem je kar k močem prišel, ko se je potem čez čas malo nasmehnil smo že bili zelo veseli da bo vse ok-ej in dobro, bil je že tako pri močeh da se je vsedel na postelji. potem pa spet vse slabše , ker ni mogel sam dihat so ga dali na golnik tam je bil zadnji mesec, v torek 18.1.2011 je mama klicala na golnik ker je bil že precej slabši, malo pred tem so mu delali ct slikanje in je pokazalo da je rak šel naprej na kosti in srce zato je bil ves otečen. v sredo 19.1.2011 je bil najslabši dan v mojem življenju, bili smo zadnjim pri njem, bilo nam je hudo ker smo vedeli da smo zadnjič skupaj, ati pa ni bil več čisto pri zavesti , nekaj še je hotel povedati pa ni mogel več, rekli smo mu da ga imamo neizmerno radi in smo šli vsi z solzami v očeh. prosim pomagajte mi to prebolet ker imam vsak dan to pred seboj v očeh kak smo odhajali od njega veliko krat se mi sanja o njem. sanjala sem ga tudi že mrtvega :( še vedno sama sebi lažem da še je vedno na golniku v bolnici in da še gremo k njem na obisk in da še ga bom stisnila k sebi in mu rekla da ga imam rada.prosim pomagajte mi :(