Vprašanje
Pozdravljeni!
Imam 9-mesečnega dojenčka, ki je bil vse do sedaj zelo priden. Nikdar ni imel težav ne s spanjem, ne s krčki, ne z ničemer, tudi z zobki ne, ker jih še nima. Skratka zelo lepo se razvija in napreduje. Zadnje čase pa opažamo pri njemu izpade agresije, kljub temu, da smo z njim vedno nežni in umirjeni. Do izpadov pride, kadar ni po njegovo ali mu kaj v tistem trenutku ne paše. Naprimer, ko mu je potrebno zamenjati pleničko, če mu kakšno stvar vzamemo, če ga poležemo,... Agresija se kaže z veliko mero jeze, z jokom, vleče se za lase, ščipa po obrazu, ko je pa najhuje, se z ročico tolče po obrazu in udarja z glavo ob trde predmete. Razdražljiv je še posebej takrat, ko je utrujen in zaspan, takšno obnašanje pa opažamo kakšen mesec.
Opažamo pa tudi, da se včasih med igro strese kot bi ga zmrazilo, vendar ga to prav nič ne moti, saj se vedno igra naprej. Na spletnih straneh sem zasledila, da nekateri povezujejo to s polno pleničko, na katero smo bili pozorni. Včasih je potem polulan ali pokakan, včasih pa ne. Pediatrinja nam je sicer dala napotnico za pregled pri nevrologu z diagnozo cerebralni paroksizem, vendar je za pregled daljša čakalna doba.
Zanima me ali je lahko to samo trenutna/prehodna faza ali gre lahko za kaj hujšega, za kakšno vedenjsko motnjo,.. Nikjer še nisem namreč zasledila, da so že dojenčki lahko tako agresivni do sebe. Poleg tega me pa še zanima na koga oz. na katerega specialista bi se lahko obrnila in mogoče kakšen nasvet, kako naj z možem pristopava ob takšnih reakcijah.
Najlepša hvala za vaš odgovor in lep pozdrav!
Odgovor
Pozdravljeni!
V prvem letu otrokovega življenja gre razvoj na različnih področjih relativno hitro. V ospredju je v prvem letu seveda gibalni razvoj, vendar pa otrok tudi na drugih področjih zori in napreduje. Spremembe v vedenju, ki jih opisujete so lahko odraz razvoja. otrok postaja vedno bolj samostojen. Pri devetih mesecih večina otrok že kobaca po vsah štirih in raziskuje svet okoli sebe. Nekateri celo že hodijo. Otrok tako odkrije popolnoma nov svet, ki mu je bil do tega trenutka neznan in nedosegljiv. Zdaj pa ugotavlja, kaj vse mu je že dosegljivo in to želi doseči, narediti SAM. In velikokrat se zgodi, da sam pač tega še ne zmore in to ga seveda jezi. Tako kot odrasli se tudi otroci med seboj razlikujejo po temperamentu - kako hitro odreagirajo na spremembe v okolju, koliko razdražljivi so, kako impulzivno odreagirajo, kako glasno izražajo svoje zahteve ipd. Glede na opisano lahko da gre pri vašem otroku zgolj za njegov način reagiranja na ovire, frustracije. Kadar je utrujen, pridejo te reakcije še bolj do izraza, kar je povsem običajno. Seveda pa morate izključiti možne zdravstvene težave, o katerih pišete. Vsekakor pa o vedenjskih motnjah pri tako majhnem otroku ne govorimo. Če bi želeli več nasvetov in napotkov glede ravnanja, se lahko oglasite pri psihologih, ki jih najdete v vseh večjih zdravstvenih domovih po Sloveniji in v svetovalnih centrih in posvetovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Kopru. Srečno!
Preberi še
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV