Spoštovana, Vzroki za jecljanje so lahko različni. Organski vzroki za jecljanje lahko ležijo v poškodbi možganov in se pojavlja ne glede na socialno situacijo Za razvojno jecljanje, ki se pojavi takoj, ko otrok spregovori, so odgovorni predvsem genetski dejavniki, ki sovpadejo z zunanjimi dejavniki. Literatura tudi navaja kot možni razlog spremenjeno dominanco v lateralizaciji (levičnost). Fiziološko jecljanje se pojavi v starosti treh do štirih let in je posledica tega, da otrokove misli prehitevajo govor. Psihološki vzroki pa so lahko fiksacija fiziološkega jecljanja (če otroka preveč opozarjamo na jecljanje v obdobju fiziološkega jecljanja), travmatična doživetja ter večje spremembe (npr. vstop v šolo, puberteta..) ter obremenilne situacije. Osnovni psihološki razlog pa je težava s samopodobo in samospoštovanjem in kot posledica plašnost v socialnih odnosih. S terapijami za odpravljanjem jecljanja se ukvarjajo logopedi. Če so vzroki za jecljanje predvsem psihološki, se je smiselno ob terapiji pri logopedu vključiti tudi v psihoterapevstko obravnavo (ponavadi v skupini). Psihoterapevstka obravnava je smiselna tudi v primeru ostalih vzrokov, saj jecljanje predstavlja oviro v socialnem življenju in lahko samo po sebi predstavlja vir stiske, ki spet povečuje napetost in s tem jecljanje. Obrnite se torej na logopeda in po potrebi tudi na psihoterapevta. Pazite nase,