Spoštovani, Bolezen je dobila ime po avtorju, ki jo je prvi opisal (in se je pisal Kawasaki). Imenujejo jo tudi mukokutani limfonodalni sindrom. Pri tej bolezni gre za skupek bolezenskih znakov (sindrom). Pravi vzrok bolezni (etiologija) ni znan. Menijo, da tukaj ne gre za avtoimunske procese. V zadnjem času ugotavljajo, da gre za posebne vrste reakcijo na še neznanega povzročitelja, v kateri sodelujejo tako imenovani superantigeni, ki v telesu sprožijo hudo vnetje. V bistvu gre za neko vrsto sprememb, ki so podobne vnetju določenih malih krvnih žilic (arteriole). Spremembe lahko zajamejo tudi krvne žilice srca. Bolezen se najpogosteje pojavlja v starosti 1 - 3 let, manj do 7 leta in redko po 11 letu starosti. Fantki obolevajo več kot punčke. Največ so za bolezen dovzetni orientalci, manj črnci in najmanj belci. Pravi vzrok še ni znan, ugotovljena pa je povezava z nekaterimi bakterijskimi ali virusnimi obolenji. Ni pa dokazov, da bi bila bolezen nalezljiva. Značilno je, da bolezen začne nenadno, z visoko vročino, ki traja en teden ali več in jo je težko obvladati. Ob vročini poznamo še pet skupin bolezenskih znakov (simptomi). To so: 1. negnojno vnetje oči; 2. »malinast« jezik, živo rdeča in prekrvavljena sluznica ust in žrela in suha usta; 3. spremembe na okončinah (rdečina, zatekline, luščenje kože); 4. izpuščaj po trupu, ki ni značilen in je podoben škrlatinki ali ošpicam in 5. negnojno vnetje bezgavk na vratu. So še nekateri znaki, ki lahko spremljajo to bolezen. Za diagnozo potrebujemo najmanj štiri znake. Najslabše je, če je zajeto tudi srce. To se dogaja v 10 – 40%. Zdravljenje z imunoglobulini je zelo izboljšalo prognozo bolezni in kvaliteto življenja. V zdravljenju je pomembna tudi acetilsalicilna kislina (Aspirin), ki jo dajemo še do 8 tednov po prenehanju akutne faze bolezni. Prognoza je še največ odvisna od tega, v kolikšni meri so bile zajete žile srca. Moderni načini zdravljenja so izboljšali preživetje. Na vaše obsežno pismo sem poskušal odgovoriti koliko se le da na široko. V vsakem konkretnem primeru pa je pomemben klinični pregled in sledenje. LP