Dandanes je želodčna prehrana, zaradi sodobnih odkritij povzročitelja ulkusne bolezni, pravzaprav izgubila na pomenu, čeprav jo moramo še vedno upoštevati. Dejstvo je namreč, da kljub temu, da je glavni povzročitelj razjed bakterija Helicobacter pylori, razjed brez želodčnih kislin in prebavnih fermentov ne bi bilo. Načeloma velja naj bo hrana resnično pestra, raznolika in okusna! Mleko v jedilnikih ostaja le še kot del običajne pestre in zdrave prehrane; povsem neprimerna pa je uporaba mleka in mlečnih jedi za blažilo želodčnih bolečin. Tudi sladkor, zaužit v velikih količinah spodbuja izločanje kisline. Ostre začimbe so bile včasih v želodčnih dietah strogo prepovedane, vendar izkušnje kažejo, da njihova zmerna uporaba v jedeh, sicer nekoliko spodbudi izločanje prebavnih fermentov, bistvene škode pa ne naredi. Tudi prava kava ni več prepovedana, le njeno uživanje na tešče ni primerno. V sami osnovi tudi želodčne diete lahko izvajamo po stopnjah in se tako laže prilagodimo situaciji: 1 stopnja ali najstrožja varianta je mišljena kot prehrana v akutnih težavah- tudi v primeru krvavečega ulkusa. Hrana naj bo pripravljena v tekoči obliki: napitki, juhe… ob krvavečem ulkusu naj bodo napitki ohlajeni. Bolnik dejansko sodi v zdravniško oskrbo. 2 stopnja predstavlja prehod na bolj normalno prehrano, vendar je kašaste konzistence. Iz sicer pestre palete živil izločimo vsa težko prebavljiva živila, živila, ki napenjajo ter živila, ki dražijo želodčno sluznico. 3.stopnja predstavlja trajno varovalno hrano, v kateri je lahko zastopana velika večina običajnih živil, vendar moramo še vedno izločiti živila, ki so težko prebavljiva in živila, ki napenjajo. Dejansko izločimo le grobo in zelo celulozno zelenjavo, večje količine suhih stročnic in mastne jedi.Tudi cvrenje ni primerna oblika priprave hrane. Kar se tiče prehrane pri težavah z žolčnikom, vas prosim, da si ogledate arhiv. Lep pozdrav tudi vašemu dedku.