Vprašanje
Pozdravljeni!
Stara sem 19 let in imam fanta, s katerim sva skupaj
že skoraj dve leti. Težava je, da se on vedno razburi
oziroma postaja ljubosumen, ko jaz želim kam iti brez
njega. Ima prijateljica zabavo, sama ne smem, ker so
tam tudi drugi fantje. Lani je bil en teden na morju s
prijatelji in moje mnenje, da mi ni všeč, da gre, ni
štelo. Na nek način ga poskušam razumet. A to mi še
ne predstavlja večje težave. Jaz sem zelo čustvena
oseba in me vsak ne zelo majhen prepir zelo razburi
in se velikokrat zjočem, kar ga razjezi še bolj. Da me
ne boste napačno razumeli, ni nasilen. Do zdaj je
prišlo že tako daleč, da vedno ko se skregava, si želim
nekaj narediti, tako zelo me prizadene, notranje
razburi, da več ne vem, kaj bi naredila. Želim si kar
umreti. Ne želim več poslušati nasvetov prijateljic, naj
temu razmerju naredim konec, saj mi škoduje, ker
imam tega fanta zelo rada, čeprav ob njem trpim.
Pred nekaj dnevi sva se tako sprla, da mi je v glavi
piskalo, sem vzela mamine tablete proti glavobolu, ki
so zelo močne in sem obležala na postelji ter celo
popoldan nisem mogla nič. Kaj naj naredim, da
zadeva ne bo šla predaleč? Bojim se zase in za svoje
živce, saj sem še mlada.
Odgovor
Spoštovani,
Odnos, v katerem ni medsebojnega spoštovanja in upoštevanja, ni ljubezen, ampak ODVISNOST. Vztrajanje ob osebni, ob kateri nekdo trpi, se imenuje mazohizem.
Če se vi ne boste začeli postavljati zase in fantu postavljati jasnih meja, kaj ste v medsebojnem odnosu pripravljeni sprejemati in kaj ne, se bo njegova posesivnost, sebičnost in nadzorujoče vedenje nadaljevalo ali celo stopnjevalo, vaše stiske pa bodo vse večje. Če pričakujete, da se bo vaš partner spremenil sam od sebe, boste bridko razočarani. Vaš jok in nemočno ležanje v postelji sta namenjena temu, da bi v njem zbudili slabo vest in sram, ker vas je prizadel. To pa ponavadi, kot ste sami opazili, doseže ravno obraten učinek od zaželenega – vse večjo jezo. Zato boste morali, če boste hoteli kaj doseči, uporabiti učinkovitejšo strategijo v medsebojnem sporazumevanju. Ta pa je postavljanje zase, jasne zahteve in jasne meje, brez joka in brez neprestanih očitkov.
Morda pa bi bilo smiselno, da bi prisluhnili nasvetu vaših prijateljic in razmerje, v katerem ste v stiski so te mere, da razmišljate o smrti, zaključili. Dobro bi bilo, da bi se pogovorili s strokovnjakom (psihologom, psihoterapevtom), zakaj vas konflikt, ki je sicer normalen del kateregakoli odnosa, tako močno razburi (da vam v glavi kar piska) in zakaj vztrajate v odnosu, kjer trpite in ne naredite ničesar, da bi ga spremenili ali zaključili. Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV