Spoštovana, najprej prvo vprašanje: kot ste že sami povezali, je najbrž partnerjevo ljubosumje povezavo z njegovimi bolečimi izkušnjami v odnosu s starši ( … odraščal je v družini brez velike ljubezni in pogosto je bil zavračan…), ki jih kot pričakovanje in strah vnaša v vajin odnos. Zavedati se je treba, da je človeku s takimi negativnimi izkušnjami lahko že povsem nevtralno vedenje partnerja, ki pa ga nezavedno spominja na vedenje staršev, vzbudi negotovost in nezaupanje v aktualnem partnerski odnos. Zaradi stalnega nezaupanja in strahu pred zapuščanjem (ločitvena tesnoba) skuša partnerja/ko nadzorovati, kar je pogosto razlog za konflikte in slabšanje partnerskega odnosa. Če prikrajšanja in neugodne izkušnje niso prehude in vseeno omogočajo vzpostavitev trajnega konstruktivnega čustvenega odnosa (korektivnega odnosa) s čustveno zrelim partnerjem, obstaja možnost, da lahko pozitivne izkušnje iz takega partnerskega odnosa sčasoma pripeljejo do večjega zaupanja in s tem manj strahu in nadzora. Vloga partnerja/ice je le to, da v odnosu jasno postavlja meje med zanj/zanjo sprejemljivim in nesprejemljivim vedenjem. To bi pomenilo, da bi morali najprej sprejeti dejstvo, da se bo partner verjetno še kar precej časa vedel posesivno in nadzorujoče, saj svoj strah pred izgubo le prenaša v vajin odnos in je zato njegovo vedenje v veliki meri neodvisno od tega, kako vi ravnate, saj ne morete vedeti, kaj vse ga lahko vrne čustveno vrne v boleče otroške izkušnje. Če je zmožen črpati iz pozitivnih izkušenj vajinega odnosa, bi se moralo sčasoma njegovo ogroženo vedenje zmanjševati, pri čemer bi vi morali vsakokrat, ko reagira ljubosumno, jasno sporočiti, da je nadzorujoče in morebitno agresivno vedenje nesprejemljivo za vas in zdravo partnersko zvezo. Če pa bi se tako vedenje navzlic pozitivnim izkušnjam nadaljevalo ali celo stopnjevalo, potem bi bilo smiselno poiskati strokovno pomoč psihoterapevta. Vaše drugo vprašanje se nanaša na uspešnejše učenje. To da se učite redno, je že znak, da ste na pravi poti. Zelo pomembno je, da se zavedate svojega cilja pri učenju. Ta je primarno visoka ocena, torej bi se bilo smiselno usmeriti tudi v sprotno preverjanje že naučenega, ki si ga lahko organizirate sami s pomočjo staršev, sošolcev ali prijateljev. Sprotno preverjanje naučenega je za dobro obvladovanje gradiva ključnega pomena. Povratna informacija, ki jo dobite od spraševalca, vas namreč usmeri, da odpravite morebitne pomanjkljivosti v znanju, poleg tega, pa še učno snov med ponavljanjem utrjujete. Učno snov razdelite na manjše enote in vsakič, preden se lotite nove, še ne naučene »enote«, ponovite, kaj ste se že naučili. Ponavljanje in globina obdelave učne snovi omogoča boljši priklic iz spomina. Globina obdelave učne snovi pomeni, da o snovi razmišljate, jo aktivno povezujete z informacijami ki jih že imate, s snovjo vzpostavljate nek odnos. Pazite nase,