Spoštovani! Imam resne težave in zdi se mi, da je vedno huje, zato vas prosim za nasvet. Stara sem 27 let, mamica in zaposlena v službi, kjer uživam, odnosi med zaposlenimi so krasni in delo me zares veseli. Mamica sem postala razmeroma zgodaj, med študijem in nepripravljena na novo vlogo. Po porodu sem bila nekoliko otožna, prestrašena, z očetom svojega otroka sva finančno komaj shajala, saj sva bila še oba študenta. Pa vendar se je vse nekako uredilo, diplomirala sem, dobila zaposlitev in moj otroka mi pomeni največ na svetu. Z očetom otroka sva se razšla, ker sva se drug od drugega čustveno oddaljila (sedaj imava dober, korekten odnos). Zelo hitro sem se spustila v nov odnos, močno sem se zaljubila v osebo, do katere sem v preteklosti že nekaj čutila. S sedanjim partnerjem sva skupaj že skoraj 2 leti, živiva skupaj in kar je najpomembneje, zelo dobro se razume z mojim otrokom, imata se zelo rada. Idealno, bi lahko rekla, vendar ni. Resnica je, da sem z vsem zelo obremenjena, s preteklostjo, strah me je sedanjosti in prihodnosti. Imam tudi slabo samopodobo, (predvsem telesno). V zvezi sem zelo nesproščena in nikakor ne morem partnerju povsem zaupati. Že po naravi sem občutljiva, nezaupljiva, niha mi razpoloženje... Vsake toliko časa me navdajo slabi občutki, vsiljive misli, da partner počne nekaj za mojim hrbtom. Moj partner je imel veliko izkušenj z ženskami in je odprte narave. Za nekaj takih izkušenj mi je povedal in včasih sem potrebovala dolgo časa, da sem nekaj predelala, sprejela.. Določenih stvari pa še zdaj ne pozabim in se vsake tolko časa prikradejo kot vsiljive misli. Odkar sem z njim, sem postala ljubosumna, moti me, da včasih pogleda kakšno žensko, težave sem imela s tem, da je hodil službeno v drugo mesto, ker sem vedela, da je tam sodelavka, s katero je imel razmerje (samo fizično, ki ga je prekinil, ko sva prišla skupaj). Pa še ta nesreča se je zgodila, da ga je (po tem, ko sva se skupaj vselila), v novi službi osvajala sodelavka. Njegovih prijateljev osebno ne poznam, kar me tudi nekoliko bega. Vse te zadeve in moje pretekle slabe izkušnje mi grenijo življenje. Partner je bil vedno iskren z mano, vse mi je povedal; vem, da me ima rad (to je dokazal z marsičem že velikokrat), je pa bolj skrivnostne narave. Vendar imam še vedno občutek, da o vsem premalo vem, da mi še kaj prikriva. Zato imam dneve, ko prav trpim. Mislim, da doživljam nekakšne tesnobne napade (vročina v glavi, huda žeja, močno bitje srca, čutim napetost, nemir in živčnost v sebi, potim se, slabo mi je). Po takšnem "napadu" sem močno utrujena. Tako daleč sem prišla, da delam stvari, ki jih prej nikoli nisem in se jih močno sramujem. Partnerju sem brskala po stvareh in celo prišla do njegovega mail naslova. Sedaj vem vse, kar si je s kom do sedaj dopisoval (tudi z različnimi ženskami). Ko dobim občutek, da je kaj narobe, da se drugače vede, ga vedno preverjam, tudi njegov telefon. Vem, da mi je partner zvest , da mi nikoli ni nič slabega naredil, da je tisto pač preteklost, ki si je ne smem vzeti k srcu (vsi imamo preteklost). Vendar pa še vseeno čutim odpor, strah in nezaupanje. In to nama uničuje zvezo, saj se veliko prepirava, ker mu velikokrat kaj očitam. Rada bi se sprostila in zadihala pa si sama ne morem pomagati, s partnerjem pa se o svojih strahovih tudi ne morem pogovoriti... Ne želim se več obremenjevati s temi stvarmi. Prosim, pomagajte mi! Hvala!