Spoštovani, stara sem 42 let, brezposelna, mama samohranilka. Od februarja 2012 sem predvsem zaradi izgube službe in posledično hudega stresa preizkušala kar nekaj antidepresivov, ki mi jih je najprej predpisala osebna zdravnica (Ecytara, Asentra), kasneje pa še psihiatrinja (Valdoxan, Trittico, Wellbutrin). Obiskujem tudi psihologinjo. Moje počutje je sicer v zadnjem obdobju malenkost boljše, vendar kljub preizkušanju različnih vrst AD, nisem več tisto kar sem bila. Trenutno jemljem Trittico, zvečer, tretjino tabletke,...kar si sama želim, ni sedativen učinek,pomoč pri spanju, ampak večja produtktivnost čez dan, ker sem sedaj sem še najbolj podobna zombiju, saj preveč spim in nisem dovolj dejavna, še huje, zdi se mi da vedno bolj tonem v brezno, od koder ne bom mogla priti več na vrh. Vem, da bi se morala več gibati, saj imam kar precej kilogramov preveč, pa seveda spremeniti prehrano,...zvečer je škatla piškotov moj redni spremljevalec,...kot nadomestek za marsikaj, kar imajo druge srečnice,...:( Po Valdoxanu sem imela grozljive vrtoglavice, ki so minile ob prenehanju jemanja, podobno se mi dogaja s Tritticom, pa čeprav jemljem trenutno samo tretjino tabletke. Torej: imam samo Trittico, vse ostale AD sem skozi leto preizkušala in opustila,...želim pa si, da bi bila čez dan vsaj malo bolj produktivna in dejavna in mi ne bi že priprava kosila ali pa kak druga popolnoma enostavna obveznost predstavljali breme, ki ga dejansko ne zmorem več,...da ne začnem o tem, kako je v takem stanju iskati službo,...v današnjem času in položaju nas brezposelnih,...začaran krog, iz katerega ne morem, si ne želim, nočem??? Hvala za vaš odgovor. Prijazen pozdrav in lepe decembrske dni vam želim.