Spoštovana gospa doktor. Sva par zrelih let oba ločenca s vsak po eno hčerko najstniških let. Zaposlena sem samo jaz, s povprečno plačo, oba imava že kar resne zdravstvene probleme, sicer imava na srečo vsaj dvosobno stanovanje podedovano po mojih starših. V bistvu se med sabo lepo razumeva, edino s hčerkama, ne z eno ne z drugo, se odnosi nočejo urediti vsaj do te mere, da bi se ohranilo medsebojno spoštovanje, kakšnega sožitja z njimi glede na okoliščine niti ne iščeva. Obe mladenki sta razvajeni in egoistični osebi, ki razen pridnosti v šoli nimata nekih obče človeških kvalitet. Obe pričakujeta čim več materialnih dobrin, ki pa jih ob plačevanju preživnin za obe nisva zmožna nuditi. Večkrat ju povabiva na obisk oz. kosilo pa jima je to kar nekam v breme. Občutek imam, da šteje samo denar, ki pa ga nimava. Po plačilu vseh položnic in obeh preživnin nama ne ostane niti za kašen izlet da o dopustu ne govorim. Prosim vas za nasvet, kaj bi se sploh dalo storiti. Stari sta 15 in 20 let, med sabo se nočeta niti bolje spoznati. Mojo jezi, ker preživljam partnerja in se s tem počuti prikrajšano, njegova je ljubosumna name in partnerja čustveno izsiljuje. Rada bi bila korektna in dobra starša, pa ne veva kako.Nič, kar narediva ju ne zadovolji. Hvala lepa za vaš nasvet. Bogdana