Vprašanje
Hčerka, stara 2 leti in pol je pri šterih mesecih dobila prvo rjavo liso na trebuščku. Sedaj jih ima že zelo veliko po celem telesu, razen po obrazu. Postavili so diagnozo mastocitoza cutis, katera pa je sedaj locirana le na predel kože - takoj vsaj pravijo. Zanima me kaj lahko še kot mati storim, da bi omejila to bolezen, oz. zanima me vse, tudi slabe strani o tej bolezni, kajti mislim, da imam pravico vedeti, od pristojnih zdravnikov, pa ne zvem dovolj. Hvala in lep pozdrav.
Odgovor
Spoštovani,
Vsekakor menim, da bi bilo najpametneje, da se pogovorite s pediatrom, ki vašo deklico najbolj pozna in je gotovo v sodelovanju z dermatologom prejel vse bistvene informacije o stanju obolenja.
Lahko vam napišem nekaj splošnih podatkov glede omenjenega obolenja.
Za mastocitozo je značilno, da se abnormalno kopičijo mastociti v koži ali v notranjih organih. Mastociti so celice, kis so farmakološko aktivne, med drugimi snovmi sproščajo namreč histamin (ki se sicer sprošča največkrat ob alergijah, lahko pa tudi ob nekaterih drugih provokativnih dejavnikih), ki lahko povzroča lokalne ali sistemske znake. Vzroki za obolenje niso znani – tako da žal ne morete sami z nobenimi dodatnimi ukrepi vplivati na potek obolenja.
V normalni koži se običajno nahaja manjše število mastocitov okoli kapilar, v bližini kožnih adneksov (dlak…). Kot sem omenila, je njihova vloga, da ob določenih dražljajih sproščajo predvsem histamin, heparin in nekatere encime.
Večino znakov pri obolenjih je posledica sproščanja omenjenega histamina. To se lahko zgodi tudi ob drgnjenju ali praskanju kože, stiku z mrzlo ali vročo vodo, na koži nastanejo koprivnici podobni znaki – rdečino, oteklino in srbenje.
Več kot polovica bolnikov ponavadi nima posebnih težav, pri tretjini se pojavlja srbež, rdečine, ki so podobne koprivnici.
Najbolj pogosta oblika obolenja je Urticaria pigmentosa in se v večini primerov pojavlja pri otrokih.
Žal nimam podatka, ali gre pri vašem otroku za to obliko obolenja. Kadar gre za to obliko obolenja, v večini primerov kožne spremembe spontano izginejo do pubertete, le redko jih vidimo kasneje.
Večina mastocitoz poteka »benigno«. Zdravimo jih simptomatsko. V večini primerov zadoščajo antihistaminiki proti H1 in H2 receptorjem, zadovoljivi so tudi stabilizatorji mastocitov, na primer kromoglikat
Pomembno je, da se bolnik izogiba dejavnikom, ki sprožijo degranulacijo mastocitov – oziroma sproščanje histamina.
Lep pozdrav
Preberi še
Mag. Metka Adamič, dr. med.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV