Pozdravljena, Imam težavo s tem, da se mi veliko vprašanj in strahov o psihičnem zdravju poraja po glavi. O mislih in simptomih bom govoril na koncu sporočila. Vse skupaj se je pričelo približno 3 mesece nazaj in sicer naslednji dan po celodnevnem izletu v Avstrijo. Zbudil sem se z močnimi glavoboli, vrtoglavicami, omotičnostjo in napetostjo. Ta napetost se je stopnjevala in po približno tednu dni takega stanja sem se odločil za obisk zdravnika, kateri mi je predpisal odvzem krvi. Noč pred odvzemom krvi, sem se prebudil sredi noči in nisem več moral zaspati. Od tistega dne sem imel tudi velike težave s spanjem. Ves ta čas sem se o težavah pogovarjal s starši in po temu, ko sem imel okvirno 2 tedna težave z napetostjo, glavoboli, vsiljenimi mislimi o stanju, mi je oče priporočal obisk psihiatra, saj je tudi on imel podobne težave. Psihiater mi je predpisal Xanax, katerega sem jemal 2 tedna. V tem času se mi stanje ni izboljšalo, spal nisem nič boljše, neprestano sem mislil samo o tem stanju, se bal da bom znorel, da ne bom več isti, kaj se z menoj dogaja in podobne negativne misli. Po približno 3-4 tednih od prvega obiska psihiatra, sem se odločil za vnovičen obisk, vendar je bil ta obisk zelo ponesrečen. Psihiater je imel zelo malo časa in mi je v 10 minutnem pregledu želel zvišati dozo pomirjeval in predpisati anti depresive (efectin er 75mg). To me je zelo šokiralo, ker nisem pričakoval jemanja teh zdravil, kot tudi si ni vzel časa, da bi mi razložil stanje. Za jemanje teh zdravil se nisem odločil. To je bila prva faza mojega počutja. Ob tem želim povdariti, da sem si v življenju veliko prizadeval za uspeh v lastnem podjetju in se gnal na veliko področjih. Druga faza pa je bila ta, da sem ves čas in to skozi cel dan imel slabe misli o svojem stanju, v določenem trenutku sem imel občutke, da sem v svojem svetu, da nisem več v svojem telesu, okolica mi je bila odtujena. Ta odtujenost mi je povzročila še dodaten strah in sem se zaradi tega odločil prebrskati po internetu o svojem stanju, prišel sem do člankov o depersonalizaciji in derealizaciji, kateri so me deloma pomirili, da je to lahko zaradi pretirane anksioznosti, po drugi strani pa me preplašile ali je kdaj možno popolnoma “ozdraviti” od tega. S spanjem in telesnimi simptomi kasneje nisem imel več večjih težav, vendar ker slabe misli in ta občutek odtujenosti ni minil, sem se odločil za vnovičen obisk psihiatra, vendar tokrat drugega, katerega je veliko ljudi priporočalo. Opisal sem mu stanje, omenil depersonalizacijo, vse negativne misli, vendar mi ni predpisal nobeniih zdravil, podal le mnenje, da so to lahko povzročila moja čustva. Preveč naj bi se gnal samo za delo in zanemarjal čustva, sedaj pa naj živim normalno dalje in naj ponovno poiskusim zaživeti. Zadnjih nekaj dni, pa se mi zdi, da se mi je stanje z mislimi poslabšalo in ker je psihiater do 5.1. odsoten, bi želel še eno mnenje, toliko, da lahko praznike preživim z nekim odgovorom o trenutnem stanju. Trenutno me predvsem begajo sledeče misli, mi lahko na vsako alinejo odgovorite kaj se vam zdi? 1. Občutek imam da delam in govorim podzavestno oziroma nepremišljeno. Kot, da je en del glave nekje, drugi del pa odgovarja/govori. Sicer vse kar govorim in delam je smiselno, tudi doma sem staršem to omenjal in so rekli, da govorim in delujem super. 2. Bojim se, da bom imel blodnje, da se kar na enkrat ne bom več zavedal kaj delam oziroma govorim. Da bom izgubil stik z realnostjo. Da bom imel raznorazne hujše psihične bolezni, kot so psihoza, itd. 3. Trenutno se ne prepoznam več, kot da nisem ista oseba. Tudi kar govorim, kar delam, se včasih sprašujem, zakaj sem to sploh rekel in naredil. 4. Včasih se mi zdi, kot da delujem otročje. V trenutkih ko pomislim na to, kaj se dogaja se zjočem. 5. Spomnem se dneva, ko sem se vrnil v svoje stanovanje (kjer sem pred dogodkom bival sam, trenutno sem pri starših) in sem bil pred tem zelo napet, kar naenkrat pa sem imel občutek, kot da je vsa napetost izginila in nek občutek praznine v glavi, kot da je vse mimo. Hvala za pomoč in lep pozdrav.