Spoštovana gospa doktor, sem v nezavidljivi situaciji in vas prosim za nasvet. Po ločitvi dolgo let nazaj se končno spoznala zame čustveno in duhovno primernega partnerja, ki je bil po poklicu taksist. Po svoji krivdi je izgubil vozniško dovoljenje in službo, od tedaj dalje živiva v mojem stanovanju od moje plače. Službo išče a je ne dobi ker ima 59 let zaradi krivdnih razlogov tudi ne prejema nobenega nadomestila. Ne bi se rada pritoževala in bila negativna, ampak situacija je vedno bolj napeta. Če bi imel kam, bi zvezo že prekinila, nočem pa z neumno potezo stvari narediti kritične. Partner ima 19 let staro hči, ki je tedaj, ko me je spoznal, na začetku gimnazije rekla, da hoče imet samo eno mamo in me noče spoznat. Partner ni naredil nič v smislu zbližanja in ji je imel na obisku samo, ko sem bila v službi. Takrat mi je vedno prestikala celo stanovanje in brskala po mojih stvareh. Partnerja sem vprašala, ali ji kdaj kakšno stvar prepove zaradi vzgoje pa je odgovoril da ne, ker nikoli ni bilo potrebno.To, da noče stika z mano pač sprejmem, saj ne morem enostransko spremeniti ničesar, zanima pa me sledeče: koliko ugodnosti nudit v tem primeru. Hči ima namreč kar velika pričakovanja do svojega očeta. Za rojstni dan parfum v v vrednosti 100 eur, prevoze in kosila v gostilnah. Dobro ve, da oče nima vozniškega dovoljenja in nobenih dohodkov niti prihrankov, ampak on bi ji kar vse ustregel. Peš nočeta nikamor, ali naj jima zdaj ob vsem ostalem plačujem še taksi? Kaj sploh naj storim ali rečem? Kje so meje? Hvala in lp Andreja