Niso tako redki otroci, ki pri tej starosti ponoči še močijo posteljo. Pri otrocih, ki imajo to značilnost in ki močijo posteljo še vedno, ne da bi že kdaj prekinili, govorimo o primarni enurezi, ki je pogosto posledica neke manjše zrelosti pri nadzorovanju praznenja mehurja v spanju. To pravzaprav ni bolezen ampak razvojna posebnost, ki se v določenih družinah pogosteje ponavlja. Večinoma taka posebnost izzveni sama od sebe. Otroku lahko pomagamo tako, da se zaradi te težave preveč ne razburjamo, ko je zjutraj posteljica spet mokra, in da to ni ena najpomembnejših tem v družinskih pogovorih, ker s tem preprečimo, da bi se na razvojno posebnost nacepile še čustvene težave. Po drugi strani pomagajo preprosti ukrepi, ki ste jih deloma že sami opisali, to je večkratno odvajanje vode pred spanjem in morda še eno zbujanje otroka preden gresta starša spat. Zbujanje ima sicer dve plati, po eni strani lahko otroku pomaga, da ostane suh do jutra, po drugi pa mu prekine spontan tok spanja, ki je pomemben za njegov počitek. Ob tem se moramo odločiti, kaj izbiramo, glede na to, kako sicer otrok spi, ali je zjutraj spočit in podobno. Nekaterim otrokom pri vzpostavljanju kontrole nad mehurjem pomaga igrivo vodenje koledarčka, kjer si za uspešne suhe noči lahko prilepi na datum priljubljeno nalepko. Morda bi bil to primeren pristop tudi za vašega sina. Če je močenje postelje trdovratnejše in traja še v šolskem obdobju, je možno tudi zdravljenje z zdravili, bodisi takih, ki nekoliko zadržujejo vodo v telesu, bodisi takih, ki vplivajo na razpoloženje in posredno tudi na preprečevanje močenja, vendar se za tako zdravljenje odločamo redkeje in glede na posameznega otroka, njegovo starost in težave. Lepo vas pozdravljam.