Vprašanje
Pozdravljeni!
Star sem 28 let in imam že od otroštva težave z zmanjšanim delovanjem ščitnice, v zadnjih letih pa tudi s trebušno slinavko. Zdravniki pravijo, da gre za avtoimune bolezni in za normalno delovanje telesa jemljem ustrezna zdravila oziroma dodatke. Še vedno pa imam, po mojem mnenju, težave predvsem s psihološkega vidika, lahko pa so težave tudi posledica neustreznega delovanja ščitnice, čeprav so krvni izvidi v mejah normale. Zaradi sprostitev napetosti in lažjega prenašanja težav, tudi v upanju na izboljšanje težav, sem se odločil za vaje avtogenega treninga, ki jih sedaj redno vadim že tri mesece in sem imel na začetku že vidne rezulate potem, pa se je v zadnjem mesecu poslabšalo stanje predvsem glede dihanja, utripa in povečalo se je potenje (s tem sem imel težave tudi že prej in me je zelo motilo, saj sem se tudi v mrzlih dneh izrazito spotil, drugače pa sem imel mrzle noge in roke) v primeru vznemirjanja (npr. javnega nastopanja, presenečenja, straha).
Sedaj pa me zanima:
1. ali je mogoče v primeru krvnih izvidov za ščitnico, ki so v mejah normale, da jaz občutim v primeru vznemirjanja oteženo dihanje, povečan utrip in izrazito potenje.
2. kaj v primeru, če težave niso posledica delovanja ščitnice. Ali lahko gre v tem primeru za kakšne anksiozne motnje (npr. socialne fobije- trema pred nastopanjem v javnosti itd.). Ali naj nadaljujem z vajami avtogenega treninga in si naj pomagam z dodatnimi ZDRAVILIi za zdravljenje anksioznih motenj (se mi ne zdi najbolje, saj se bojim kakšnih stranskih učinkov). Ker opravljam avtogeni trening sam, koga naj poiščem za pomoč (psihoterapevta ali psihiatra- ne vem kdo bi mi lahko bolje pomagal).
Prosim vas za nasvet, kako ravnati v naprej, da bom odpravil težave in identificiral pravilen vzrok za omenjene težave.
Hvala za odgovor,
Lep pozdrav.
Odgovor
Spoštovani,
Povsem mogoče je, da vaše težave niso samo posledica motenega delovanja ščitnice, saj so znaki, ki jih opisujete, res podobni tudi simptomom anksiozne motnje. Več o tej motnji si lahko preberete na povezavi anksiozne motnje . Do diagnoze glede anksiozne motnje vam lahko pomaga psihološki pregled pri kliničnem psihologu. Zavedati pa se moramo še, da so določene psihosomatske reakcije (utrip, dihanje, potenje) lahko tudi normalna posledica vznemirjenja v nekaterih obremenilnih situacijah (nastopanje...), saj večjo ali manjšo "tremo" poznamo vsi.
Avtogeni trening je dobra metoda za sproščanje, a anksioznosti ne zdravi, le pomaga zmanjševati simptome. Poleg avtogenega treninga bi vam v primeru, da pregled pri kliničnem psihologu potrdi anksiozno motnjo, svetovala, da se s pomočjo psihoterapevta lotite odpravljanja VZROKOV za vaše tesnobne reakcije. Zdravniki v primeru, da so simptomi zelo močni in moteči za vsakdanje življenje, predpišejo tudi zdravila ( o ustreznih zdravilih vam lahko svetujejo zdravniki, psihologi jih ne predpisujemo), vendar tudi zdravila delujejo zgolj na simptome, ne pa na vzroke motnje, zato je najustreznejša pomoč psihoterapija (več o psihoterapiji na povezavi psihoterapija ). Pri tem pa ne pozabite redno preverjati delovanje vaše ščitnice, saj je mogoča v primeru prisotnosti obeh težav napačna presoja v obe smeri – anksioznost lahko zamenjamo za simptome obolenja ščitnice in obratno. Pazite nase,
Preberi še
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV