Pozdravljeni! O motnji pozornosti govorimo takrat, ko pri otroku v obdobju vsaj pol leta opazimo prisotnost naslednjih težav: otrok ima težave pri ohranjanju in usmerjanju pozornosti na podrobnosti, je površen - dela nepotrebne napake pri delu v šoli in doma, težko vztraja pri daljšem delu ali igri, pogosto se zdi, da nas ne posluša, ne posluša navodil oz. jih ne posluša do konca, ne dokonča šolskih in domačih nalog, težave ima pri organizaciji aktivnosti, izogiba se nalogam, ki zahtevajo daljši miselni napor, pogosto izgublja stvari oz. pozablja in zlahka ga zmotijo dražljaji v okolju. Seveda ni nujno, da se pojavljajo vse opisane težave, kriterij je, da se jih mora pojavljati vsaj šest, da lahko govorimo o motnji. Pogosto se motnja pozornosti pojavlja skupaj z nekaterimi drugimi motnjami oz. težavami, npr. s hiperaktivnostjo, pri specifičnih učnih težavah (npr. pri disleksiji) ipd. Če otroku pri težavah s pozornostjo ne pomagamo, ima lahko to negativne posledice na različnih področjih otrokovega razvoja. Zavedati se moramo, da težave s pozornostjo pravzaprav povzročijo, da gre mimo otroka veliko informacij, ki so zanj sicer pomembne. Ker ne zmore slediti tempu (tako v šoli kot doma), postajajo zanj naloge in opravki vedno težji in neizvedljivi. To negativno vpliva na otrokovo samopodobo, občutek zaupanja vase, na njegovo motiviranost, pojavijo se lahko čustvene težave (npr. anksioznost) ipd. otroku s takšnimi težavami lahko pomagamo na več načinov. Enega predstavlja prilagajanje okolja (v šolskem obdobju gre za prilagajanje načina poučevanja in preverjanja ter ocenjevanja znanja, uporaba določenih pripomočkov pri pouku), z otrokom se lahko dela individualno in krepi pozornost z različnimi vajami in treningi, če pa so težave izrazite in hude, pride v poštev tudi medikamentozna terapija. Lep pozdrav!