Spoštovana mlada dama, vsekakor se je treba te zasvojenosti rešiti, jo pozdraviti za vse večne čase. Ne vem ali ste imeli priložnost prebrati mojo knjigo: Motnje hranjenja, od besed, ki ranijo, k besedam, ki celijo (če je ne boste dobili v knjižnicah, mi pišite na dsternad@gmail.com) in seveda bi v njej našli kar veliko uporabnega za teoretsko znanje, kaj vse se lahko pripeti in seveda nekaj preventivnih ukrepov za izhod iz začaranega kroga. Vsekakor brez temeljite in celostne obravnave ne bo šlo, zlasti, če ne zmorete sami. Na moj mail se oglasite in bova razvozlali skupaj še nekaj pomembnih vprašanj, da bom lahko kaj več komentiralal Potrebno bo tudi veliko volje, strpnosti in seveda sprememb na vašem vsakdanjem življenju. Ker ne poznam vaše življenjske zgodbe, bi se morda o vsem pogovorili po moji osebni pošti, kjer boste prav tako imeli dovolj zasebnosti in brez strahu. Prvi korak ste naredli, torej si priznali, da sami več ne zmorete, sedaj pa naprej. Jesti bo treba v družbi, biti s hranio v stiku in z njo prijateljevati, ne pa jo sovražiti, ob tem pa urediti svojo notranjost. Če boste smatrali, da vam lahko pomagam, se oglasite.