Pozdravljeni! Stara sem 22 let in imam težave s motnjami prehranjevanja. Začelo se pred približno 3 leti, ko sem se odločila, da želim shujšati, danes pa se spopadam s bulimijo. Neprestano razmišljam le o hrani, kdaj bom jedla, kaj bom jedla, koliko kalorij imajo razna živila, kako porabiti čim več kalorij. Preden grem jest si vedno rečem, da bom normalno jedla, vendar, ko začnem kar ne morem nehati, dobesedno bašem se, dokler lahko...in potem občutek sramu, krivde...in bruhanje in potem se počutim še slabše, včasih se takoj ko se zbruham spet prenajem in potem vse znova...zgodilo se je tudi že, da sem šla v trgovino namerno kupit hrano, da se bom prenajedla in nato vse zbruhala. Počutim se popolnoma nesrečna. Sem brez kančka samozavesti, vsaka kritika, že kak grd pogled me neznansko prizadene, ne znam in ne upam se postaviti zase ter reči ne, bojim se ljudi, mnenje drugih mi ogromno pomeni, za vse mislim, da mislijo slabo o meni, občutek imam, da me nihče ne mara, ves čas sem nervozna, ne morem se sprostiti, imam težave s komuniciranjem in spoznavanjem ljudi. Sem depresivna, včasih kar brez razloga planem v jok in se komaj umirim. Trpijo moji odnosi v šoli, odnosi s prijateljicami, z družino. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje bila srečna ter iskreno vesela zaradi česa. Ko sem v družbi se trudim biti vesela, nasmejana, družabna in mi je vedno uspelo skriti kaj počnem in kako se v resnici počutim, vendar me bolečina razjeda in ne morem več. Pred približno 5 meseci sem se odločila, da s tem preneham, ker enostavno nisem mogla več tako živeti in mi je 4 mesece uspevalo, dokler pred 3 tedni nisem tega ponovila, mislila sem, da bo samo enkrat, vendar sem naslednji dan ponovila in naslednjega spet... Prejšnji teden pa sem to zaupala prijateljicam, ki so mi svetovale naj si poiščem strokovno pomoč. O tem prej nisem preveč resno razmišljala, ker sem želela to rešiti sama, vendar nisem prepričana, da mi lahko sami to uspe. Včasih imam dober dan, mogoče celo več dni, takrat sem dobre volje, sem ok in se bolje počutim, a kaj, ko se zgodi samo kaka malenkost in sem spet na tleh. Zadržim se lahko, vendar ne obvladam svojega prehranjevanja (zdrava hrana, zmerno hranjenje večkrat na dan). Od pogovora z njimi tega nisem več ponovila in nočem nikoli več, vendar občutki sramu, krivde, slabo psihično počutje, nezadovoljstvo s sabo, neprestano razmišljanje o hrani ostajajo. Nikoli še nisem bila tako odločena, da pustim to za sabo, ničesar si ne želim bolj in imam voljo, da to premagam, vendar rabim pomoč. Poiskala sem nekaj naslovov zdravstvenih ustanov ter psihiatrov in psihologov, ki se s tem ukvarjajo v moji okolici. Zanima me ali za to, da se pri kom naročim potrebujem napotnico svoje osebne zdravnice ali lahko to naredim kar neposredno? Zanima me tudi ali je potrebno to plačati ali kaj krije tudi obvezno zavarovanje? Namreč sem študentka in se finančno preživljam sama s študentskim delom, tako, da se večjih stroškov enostavno ne morem privoščiti... Prosila bi pa tudi za kak nasvet, kako si lahko najboljše ter najuspešnejše pomagam kar sama? Hvala za odgovor.