Najprej naj vas lepo pozdravim. Že kar nekaj časa se v moji glavi porajajo vprašanja, ki pa ne najdejo pravega odgovora. Moja najboljša prijateljica (20let) že kar nekaj časa-cca.4 leta boleha za motnjami prehranjevanja (bulimija&anoreksija). Problem je v tem da ji ne morem pomagati tudi če bi hotela. Pomagala sem ji do te faze da je začela obiskovati kliniko specializirano za te bolezni kjer je hodila na terapije oz. pogovore.Poleg tega so ji predpisali tablete Prozac za lajšanje depresije in občutja manjvrednosti, ki pa naj bi jih jemala precej časa saj je to dolgotrajno zdravljenje. Opažam da njeno počutje zelo hitro koleba in včasih me je kar strah, da ne bom rekla kaj takega kar bi jo prizadelo. Moje mnenje je, da se s tabletami ne da pozdraviti bolezni saj jo na ta način le ublažiš in ne rešiš problema. Zavedam se, da imajo svoje pozitivne efekte vendar zdi se mi, da se človeški organizem zasvoji z tako močnimi tabletami. Zanima me vaše mnenje. Poleg tega bi prosila, da razložite učinke predpisanih tablet. Malo bolj sem se poglobila v preučevanje teh motenj in prišla do spoznanja, da je delni vzrok te bolezni njena mami, ki je zelo poslovno aktivna ženska in je veliko zdoma. Tako ta prijateljica ni imela svoje mame v času, ko jo je najbolj potrebovala in ni dobivala dovolj topline in ljubezni od nje. Vem, da je težko iskati 'krivca' vendar je njena psihiatrinja prišla do istih zaključkov. Problem je v tem, da njena mami sploh ne ve, da ima probleme s hranjenjem, ve le za depresijo. Za rešitev problema se ga je treba lotiti pri korenini kar pa je tu onemogočeno ker se ne želi zaupati mami. Sama spoštujem to njeno odločitev in ne želim povedati njeni mami. Vendar se pogosto vprašam če ravnam prav. Bojim se da se te bolezni ne bo nikoli resnično pozdravila in da se bo kronično ponavljala če ne zve njena okolica za to. Vsak vaš nasvet bo dobrodošel. Hvala vam. Zaskrbljena prijateljica