Vprašanje
Pozdravljeni! Stara sem 21 let in se že 4 leta borim z motnjami hranjenja. Začelo se je z anoreksijo, ki se je nato spreobrnila v bulimijo(ne bruham, obsesivno telovadim). Lani septembra sem se odločila, da potrebujem strokovno pomoč in začela sem obiskovati psihiatrinjo na enoti za motnje hranjenja v Ljubljani. Poleg težavam s hrano se je hitro pridružila še depresija in anksioznost. Zdravljenje z antidepresivi sem odklanjala, ker sem želela stvar rešiti po naravni poti. Zadnje čase pa ugotavljam, da res že pošteno trpim, saj nisem nikoli sporščena, konstantno sem žalostna, mučim svoje telo in začela sem razmišljati o zdravljenju s tabletami. Zamina me vaše mnenje, če so antidepresivi res pomoč pri odpravljanju motenj hranjenja? Zelo me je strah, da bi bila potem vse življenje na njih. Imam pa še eno vprašanje. Enoto za motnje hranjenja obiskujem približno enkrat na mesec, ker je toliko pacientov, da večkrat ne gre. Jaz pa bi res rada ozdravela in mislim, da bi morala na pogovor enkrat na teden/14 dni. Veste morda še za kakšnega zdravnika v Ljubljani, ki bi mi lahko pomagal? Ni nujno, da je psihiater, lahko psiholog, samo, da bo imel večkrat čas zame in da zna pomagati osebam z motnjami hranjenja. Bi bilo pa super, če pregledi ne bi bili samoplačniški, saj sem študentka in si bi to zelo težko privoščila, po drugi strani pa želim ozdraveti. Že vnaprej sem vam iskreno zahvaljujem za pomoč.
Odgovor
Spoštovana mladenka, najprej se opravičujem za pozen odgovor, a očitno je škrat ponagajal. Torej, vsekakor je zdravljenje motenj hranjenja dolgotrajni proces, sploh, če to že sami ugotavljate in ste se iz ene oblike zasvojenosti prelevili v drugo obliko. Na to temo je seveda veliko napisanega, povedanega (ne vem ali ste si utegnili prebrati tudi mojo knjigo Motnje hranjenja: od besed, ki ranijo, k besedam, ki celijo). Veliko je teorije, a je vsako dekle ali fant, potreben samostojne, torej individualne obravnave, ker so seveda vzroki za nastanek te bolezni in zasvojenosti, različni. Če ste prebirali kaj moje odgovore, potem ste zasledili, da sem sama za zdravljenje brez antidepresivov, idr. Pa ne zato, ker ne bi zaupala strokovnemu medicinskemu osebju, ki ima seveda ob teh bolezni vsak za svoje področje, svoj pristop. Treba je odkriti vzrok, se odločiti za zdravje in ne za bolezen ter narediti prvi korak ter zbrati pogum za okrevanje. Pri tem seveda potrebujete vso podporo in pomoč tudi v svojem domačem okolju, saj samo medicinsko osebje ne more narediti čudežev, če sami za to nismo pripravljeni kaj storiti. Odločite se in si začrtajte cilj. Za začetek sem vam pripravljena tudi sama pomagati, če me boste kontaktirali na dsternad@gmail.com in bova kakšno rekli po tej poti, seveda tudi z vso zajamčeno anonimnostjo, o vaši življenjski zgodbi, delu, aktivnostih, idr. Morda si bova lahko izmenjali nekaj okoli prehrane, vašega dnevnega urnika, pa boste kaj hitro izvedeli ali je pomoč v bolnišnici potrebna ali ne. Glavo gor in korajžno ter vi ste tisti, ki najprej prispevate k svojemu dobremu počutju.
Preberi še
Mag. Dragica Marta Sternad
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV